Page 22 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Opredelitev pojma manj razširjeni jeziki

skupščini in posledično na vseh ravneh otoškega življenja je odigral njen
član Jón Guðmundson (1807–1875), čigar predlog o uvedbi islandščine v
upravi je sprva sprožil upor danskih članov skupščine, v revolucionarnem
letu 1848 pa je njegov poskus obrodil sadove v ozaveščanju islandskega ži-
vlja. Prebujeno ljudstvo je namreč v prestolnici izobesilo oglas z napisom v
islandščini: »K islandskemu mestu sodi islandski jezik.« Konec 19. stoletja
zaznamuje uvedba t.i. novinarskega pravopisa, isl. Blaðamannastafsetnin-
gin. Poenoteni pravopis za vse sfere dejavnosti in življenja so sicer izdali
malo kasneje, leta 1919 (Pétursson 1994, 43).
Ko se je položaj jezika utrdil, je v 20. stoletju napočil čas posvečanja skrbi
za lep in skrbno izbran jezik. Če je bila vse do sredine 20. stoletja najvišji cilj
domačih jezikoslovcev zagotovitev diahrone perdurabilnosti, tj. povezanosti
jezikavvseh zgodovinskih obdobjih (Pétursson1994,49,poGroenke1983),
pa so se konec 20. in s prihodom 21. stoletja pojavila druga pereča vprašanja
praktičnejše narave, na katera je potrebno zelo hitro reagirati. Tako so se
morali npr. intenzivno ukvarjati s poimenovanjem v zadnjih desetletjih na
novo nastalih držav in z ustvarjanjem ustreznih etnonimov za označevanje
njihovih prebivalcev. Svojemu jeziku zvesto zaobljubljenim, lahko bi rekli
celo jezikovno ekološko usmerjenim Islandcem izjemen izziv predstavljata
posodabljanje jezika medijev in problem, kako čim učinkoviteje poislanditi
terminologijo moderne informacijske tehnologije. Zanimivo bo spremlja-
ti, na kakšen način in v kolikšni meri bosta njihovi tradicionalni strategiji
jezikovne preventive, torej oblikovanje novotvorjenk in vztrajanje v puriz-
mu, kos tako zahtevni nalogi, kakršna je kreiranje svoje lastne informacij-
ske terminologije v času, ko anglosaški vzorec to semantično področje v
večini evropskih jezikov že malodane povsem obvladuje.

1.6.3 Ferščina, sestrski jezik islandščine
Najbližja germanska soseda islandščine je ferščina, prvi uradni državni je-
zik dežele Ferski otoki poleg danščine. Status uradnega jezika si je ta za-
hodnoskandinavski govor, ki se deli na tri glavna narečja, izboril komajda
po drugi svetovni vojni. Ferski otoki, v dobesednem slovenskem prevodu
Ovčji otoki, se imenuje dežela, ki sicer ni v političnem smislu samostojna,
uživa pa od leta 1948 dalje najvišjo stopnjo avtonomije znotraj Kraljevine
Danske; gre torej za samoupravno politično enoto, vendar kronsko odvi-
snost.
Ferski jezik je kot mj uradno priznan tudi na ozemlju matične Kraljevi-
ne Danske, skupno število rojenih govorcev tega starinskega zahodnoger-
manskega idioma pa ocenjujejo na okoli 66.000 (Ethnologue b.l.b). Darko

20