Page 23 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

1.6 Manj razširjeni evropski jeziki s statusom uradnih državnih jezikov

Čuden(2013,19),prvislovenski prevajalec iz ferščine,sicer navaja,da se
število suče med 60.000 in 100.000, verjetnejša pa je tudi po njegovem
mnenju prva cifra.

1.6.4 Povezanost ferščine z okoliškimi germanskimi jeziki
V Čudnovi predstavitvi ferskega jezika preberemo, da je ta jezikovna eno-
ta, ki tako kot islandščina izhaja iz starozahodne nordijščine, s slovničnega
vidika in v pisani besedi podobnejša slednji, medtem ko ostajata govorjena
oblika in besedišče bližja norveščini, kar lahko verjetno pripišemo večsto-
letni prevladi danščine na območju tega otočja, za katero je značilna te-
snejša sorodnost z norveščino kakor z islandščino (Čuden 2013, 19). Kot
zanimivost omenimo zgolj eno izmed mnogih jezikovnih posebnosti fer-
ščine: fenomen enklitičnega določnega člena pri samostalnikih, to se pravi
postavljanja določnega člena na koncu samostalnika namesto pred začet-
kom, kar je sicer tudi skupna značilnost nekaterih balkanskih jezikov, to
so romunščina, bolgarščina in makedonščina.

1.6.5 Kratek vpogled v zgodovinski razvoj samostojne ferske
jezikovne enote
V 9. stoletju so staro nordijščino, prednico ferščine, prinesli na njeno da-
našnje govorno območje, tj. na Ferske otoke, iz jugozahodne Norveške. Za
najstarejši ohranjeni v latinici napisan dokument v stari ferščini velja t.i.
Ovčarsko pismo, Seyðabrævið, iz leta 1298 (Čuden 2013, 19). Proti koncu 14.
stoletja, natančneje leta 1380, je ozemlje starofersko govorečega ljudstva
padlo pod t.i. dansko-norveško personalno unijo, kar pomeni začetek dan-
ske politične in kulturne hegemonije. V 16. stoletju se je danščina tod uve-
ljavila kot edini uradni jezik, ferščina pa se je ohranila kot govorjeni kod do-
mačinov in jezik ljudskih balad. Jens Christian Svaboj (1746−1824), avtor
prvega ferskega slovarja Dictionarium Færoense, nastalega okoli leta 1773
(Čuden 2013, 19), predstavlja začetnika procesa standardizacije ferščine.
Naslednjo prelomnico v zgodovini ferskega jezika simbolizira prevod Ma-
tejevega evangelija iz danščine, čigar avtor je Henrik Schrøter (1771−1851),
delo pa datira iz leta 1823.
Oče sodobnega ferskega jezika je luteranski duhovnik Venceslaus Ulricus
Hammershaimb (1819−1909). Med letoma 1851 in 1855 je objavil domače
ferske balade in jih naslovil Fæöìske Kvæder, v istem obdobju, leta 1854, pa
še fersko slovnico. 35 let kasneje, tj. leta 1890, je začel izhajati prvi ferski ča-
sopis Føringatínði, sln. Ferske novice. Šele leta 1961, torej že v moderni do-
bi, izide prvo uradno Sveto pismo v deželnem jeziku, sad dela Jákupa Dahla

21