Page 20 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
P. 20

Opredelitev pojma manj razširjeni jeziki


                  ponašajo z več milijoni govorcev, nekje med 5 in 15 mio, vendar jih karak-
                  terizira komponenta slabše prepoznavnosti v globalnem evropskem kon-
                  tekstu. Med takšne bi lahko uvrstili že omenjeno romščino (gl. 1.2.6), ali
                  pa madžarščino s približno 15 mio govorcev (Lingvopedija b.l.č), gruzin-
                  ščino z med 6 in 7 mio govorcev (Brown 2005), armenščino z okoli 6,7 mio
                  uporabnikov (Pisowicz b.l.),¹⁰ hrvaščino z okoli 5,5 mio govorcev (Ethnolo-
                  gue b.l.a), albanščino s približno 7,5 mio uporabnikov (Rusakov 2017, 552).
                  Za ilustracijo citirajmo izjavi madžarskega pisatelja Györgyja Dragomána,
                  ki je sicer preživel velik del otroštva v Romuniji, v intervjuju za Sobotno
                  prilogo (Vrabec 2019a, 28): »Na Madžarskem je sovraštvo do tujcev precej
                  lahko netiti, saj smo zaradi jezika izolirani. Kdor živi v vasici in govori sa-
                  mo madžarsko, je povsem izoliran od ostalega sveta, zato ga s propagando
                  takoj pridobiš na svojo stran.« Na novinarjevo vprašanje, kakšen jezik je
                  madžarščina, pa odgovarja z besedami (str. 28): »Samosvoj in osamljen.«
                  Pisateljevi izjavi podkrepita tezo o moči dimenzije prepoznavnosti oz. ne-
                  prepoznavnosti določenega jezika. To je namreč komponenta, ki dotični
                  jezik bodisi postavlja pod žaromete globalnega prostora, kakršen je npr.
                  prostor eu, ali pa ga od tega izolira in mu ne omogoča enakih možnosti
                  uveljavljanja kot lažje in prepoznavnejšim jezikom.

                  1.6  Manj razširjeni evropski jeziki s statusom
                       uradnih državnih jezikov
                  Kakor že povedano, so statusa uradnih državnih jezikov deležni le evropski
                  mrj, ki predstavljajo večinske jezike manjših držav. Poleg že prikazanega
                  primera slovenščine v podpoglavju 1.2.2 posvetimo najprej nekaj pozorno-
                  sti štirim iz serije otoških mrj v obrobnih predelih stare celine, na nje-
                  nem skrajnem severu, severozahodu in jugu – to so islandščina, ferščina,
                  malteščina/melitščina, irščina/irska gelščina – in še trem mrj s statusom
                  uradnih jezikov ter položajem večinskih jezikov v treh celinskih državah
                  na perifernem območju stare celine – to so estonščina, litovščina in latvij-
                  ščina.


                  1.6.1 Islandščina, simbol tradicije in trdoživosti
                  Islandščina, edini uradni državni jezik Republike Islandije in materni jezik
                  večine njenih prebivalcev, predstavlja, kakor mnoge otoške jezikovne eno-
                  te, zelo trdoživ primerek z zahodnoskandinavske veje severnogermanske


                ¹⁰ Gruzinščino in armenščino seveda lahko štejemo med evropske jezike samo v primeru, če
                  priznavamo meje evropskega prostora do Kaspijskega jezera.


                  18
   15   16   17   18   19   20   21   22   23   24   25