Page 20 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Opredelitev pojma manj razširjeni jeziki

ponašajo z več milijoni govorcev, nekje med 5 in 15 mio, vendar jih karak-
terizira komponenta slabše prepoznavnosti v globalnem evropskem kon-
tekstu. Med takšne bi lahko uvrstili že omenjeno romščino (gl. 1.2.6), ali
pa madžarščino s približno 15 mio govorcev (Lingvopedija b.l.č), gruzin-
ščino z med 6 in 7 mio govorcev (Brown 2005), armenščino z okoli 6,7 mio
uporabnikov (Pisowicz b.l.),¹⁰ hrvaščino z okoli 5,5 mio govorcev (Ethnolo-
gue b.l.a), albanščino s približno 7,5 mio uporabnikov (Rusakov 2017, 552).
Za ilustracijo citirajmo izjavi madžarskega pisatelja Györgyja Dragomána,
ki je sicer preživel velik del otroštva v Romuniji, v intervjuju za Sobotno
prilogo (Vrabec 2019a, 28): »Na Madžarskem je sovraštvo do tujcev precej
lahko netiti, saj smo zaradi jezika izolirani. Kdor živi v vasici in govori sa-
mo madžarsko, je povsem izoliran od ostalega sveta, zato ga s propagando
takoj pridobiš na svojo stran.« Na novinarjevo vprašanje, kakšen jezik je
madžarščina, pa odgovarja z besedami (str. 28): »Samosvoj in osamljen.«
Pisateljevi izjavi podkrepita tezo o moči dimenzije prepoznavnosti oz. ne-
prepoznavnosti določenega jezika. To je namreč komponenta, ki dotični
jezik bodisi postavlja pod žaromete globalnega prostora, kakršen je npr.
prostor eu, ali pa ga od tega izolira in mu ne omogoča enakih možnosti
uveljavljanja kot lažje in prepoznavnejšim jezikom.

1.6 Manj razširjeni evropski jeziki s statusom
uradnih državnih jezikov
Kakor že povedano, so statusa uradnih državnih jezikov deležni le evropski
mrj, ki predstavljajo večinske jezike manjših držav. Poleg že prikazanega
primera slovenščine v podpoglavju 1.2.2 posvetimo najprej nekaj pozorno-
sti štirim iz serije otoških mrj v obrobnih predelih stare celine, na nje-
nem skrajnem severu, severozahodu in jugu – to so islandščina, ferščina,
malteščina/melitščina, irščina/irska gelščina – in še trem mrj s statusom
uradnih jezikov ter položajem večinskih jezikov v treh celinskih državah
na perifernem območju stare celine – to so estonščina, litovščina in latvij-
ščina.

1.6.1 Islandščina, simbol tradicije in trdoživosti
Islandščina, edini uradni državni jezik Republike Islandije in materni jezik
večine njenih prebivalcev, predstavlja, kakor mnoge otoške jezikovne eno-
te, zelo trdoživ primerek z zahodnoskandinavske veje severnogermanske

¹⁰ Gruzinščino in armenščino seveda lahko štejemo med evropske jezike samo v primeru, če
priznavamo meje evropskega prostora do Kaspijskega jezera.

18