Page 19 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

1.5 Dimenzija prepoznavnosti določenega jezika

različica lesser-known languages. Slednja nam daje misliti, da ni vsak jezik
te skupine neuradni jezik, je pa gotovo raba slehernega izmed njih v šir-
šem prostoru, to se pravi izven meja njegove aree, manj razširjena, torej
šibkejša. Pomemben dejavnik pri opredelitvi pojma mrj je potemtakem
tudi dimenzija prepoznavnosti: v kolikšni meri je nek jezik v evropskem
merilu poznan oz. kolikšen delež evropske populacije je seznanjen z nje-
govim obstojem in osnovnimi značilnostmi. Prav za slovenščino, jezik, ki
kljub statusu uradnega državnega jezika glede na število govorcev nedvo-
mno sodi med evropske mrj, do nedavnega, vsaj do razpada Socialistične
federativne republike Jugoslavije in osamosvojitve Slovenije, mnogi Evro-
pejci še niso slišali. Ob tem se sicer zastavlja vprašanje ravni izobrazbe in
(ne)razgledanosti Evropejcev, zlasti prebivalcev večjih zahodnoevropskih
držav, ki so svoj izobraževalni sistem dolgo zapirale v ozke okvire lastnih
nacionalnih interesov in so okoliškim državam ter nacijam z drugačnim
političnim sistemom od njihovega posvečale zgolj neznatno pozornost. Pa
vendarle je kot posledica oddvojenosti današnja realnost ta, da so mno-
gi evropski jeziki, zlasti tisti v vzhodnoevropski sferi, tudi dandanes večini
prebivalcev osrednje- in zahodnoevropske sfere manj znani, redkeje upora-
bljani zunaj svojega ožjega govornega območja. S terminom evropski jeziki
pač ne označujemo le jezikov na ozemlju današnje Evropske unije, temveč
vse jezikovne enote, ki so se in/ali se razvijajo znotraj obsežnejšega pro-
stora, tj. na evropski celini v geografskem smislu. Mejniki tega prostora
so Skandinavija na severu, pogorje Ural v Ruski federaciji na vzhodu, Kav-
kaz inpomnenjunekaterih strokovnjakovKaspijskojezeronajugovzhodu,
Portugalska na zahodu, Šetlandi in Ferski otoki na severozahodu, Kanarski
otoki na jugozahodu, linija Ciper–Kreta−Malta–Gibraltar na jugu. Število
govorcev teh manj znanih idiomov predstavlja kapljo v morju v primerjavi
s številom govorcev makro jezikov, kakršni so npr. angleščina, španščina,
ruščina itd. Bistveno nižje število govorcev pa niti zdaleč ne pomeni, da so
mrj v čemer koli manj razviti ali da gojijo manj bogato književno tradicijo.
Kakor makro jeziki imajo lahko tudi mrj status uradnih državnih jezikov,
v glavnem pa so ta status doslej dosegli zgolj večinski jeziki ozemeljsko
manjših evropskih držav.

1.5.1 Vprašanje kategorizacije slabše prepoznavnih
evropskih jezikov
Termin lesser-known languages sproža vprašanje, ali ne bi bilo pravzaprav
na nek način upravičeno obravnavati, če že ne pod isto kategorijo, pa vsaj
vzporedno z njo, tudi tiste jezike znotraj evropskega prostora, ki se sicer

17