Page 19 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
P. 19

1.5 Dimenzija prepoznavnosti določenega jezika


             različica lesser-known languages. Slednja nam daje misliti, da ni vsak jezik
             te skupine neuradni jezik, je pa gotovo raba slehernega izmed njih v šir-
             šem prostoru, to se pravi izven meja njegove aree, manj razširjena, torej
             šibkejša. Pomemben dejavnik pri opredelitvi pojma mrj je potemtakem
             tudi dimenzija prepoznavnosti: v kolikšni meri je nek jezik v evropskem
             merilu poznan oz. kolikšen delež evropske populacije je seznanjen z nje-
             govim obstojem in osnovnimi značilnostmi. Prav za slovenščino, jezik, ki
             kljub statusu uradnega državnega jezika glede na število govorcev nedvo-
             mno sodi med evropske mrj, do nedavnega, vsaj do razpada Socialistične
             federativne republike Jugoslavije in osamosvojitve Slovenije, mnogi Evro-
             pejci še niso slišali. Ob tem se sicer zastavlja vprašanje ravni izobrazbe in
             (ne)razgledanosti Evropejcev, zlasti prebivalcev večjih zahodnoevropskih
             držav, ki so svoj izobraževalni sistem dolgo zapirale v ozke okvire lastnih
             nacionalnih interesov in so okoliškim državam ter nacijam z drugačnim
             političnim sistemom od njihovega posvečale zgolj neznatno pozornost. Pa
             vendarle je kot posledica oddvojenosti današnja realnost ta, da so mno-
             gi evropski jeziki, zlasti tisti v vzhodnoevropski sferi, tudi dandanes večini
             prebivalcev osrednje- in zahodnoevropske sfere manj znani, redkeje upora-
             bljani zunaj svojega ožjega govornega območja. S terminom evropski jeziki
             pač ne označujemo le jezikov na ozemlju današnje Evropske unije, temveč
             vse jezikovne enote, ki so se in/ali se razvijajo znotraj obsežnejšega pro-
             stora, tj. na evropski celini v geografskem smislu. Mejniki tega prostora
             so Skandinavija na severu, pogorje Ural v Ruski federaciji na vzhodu, Kav-
             kaz inpomnenjunekaterih strokovnjakovKaspijskojezeronajugovzhodu,
             Portugalska na zahodu, Šetlandi in Ferski otoki na severozahodu, Kanarski
             otoki na jugozahodu, linija Ciper–Kreta−Malta–Gibraltar na jugu. Število
             govorcev teh manj znanih idiomov predstavlja kapljo v morju v primerjavi
             s številom govorcev makro jezikov, kakršni so npr. angleščina, španščina,
             ruščina itd. Bistveno nižje število govorcev pa niti zdaleč ne pomeni, da so
             mrj v čemer koli manj razviti ali da gojijo manj bogato književno tradicijo.
             Kakor makro jeziki imajo lahko tudi mrj status uradnih državnih jezikov,
             v glavnem pa so ta status doslej dosegli zgolj večinski jeziki ozemeljsko
             manjših evropskih držav.

             1.5.1  Vprašanje kategorizacije slabše prepoznavnih
                   evropskih jezikov
             Termin lesser-known languages sproža vprašanje, ali ne bi bilo pravzaprav
             na nek način upravičeno obravnavati, če že ne pod isto kategorijo, pa vsaj
             vzporedno z njo, tudi tiste jezike znotraj evropskega prostora, ki se sicer


                                                                             17
   14   15   16   17   18   19   20   21   22   23   24