Page 16 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Opredelitev pojma manj razširjeni jeziki

posledično vse nižjega števila govorcev ter tudi nizke stopnje normirano-
sti niti na teh izoliranih ozemljih ne uspejo preseči statusa mj. Markantna
primera sta sardščina v Italiji in korziščina v Franciji.

1.3.2 Otoška jezika sardščina in korziščina
Gre za konservativna otoška jezika, oba zaznamovana s pečatom geograf-
sko-kulturne izolacije, ki se ohranjata predvsem v govorjeni rabi. Število
govorcev prve se giblje nad milijonom, Wikipedija navaja število 1.350.000,
podatekpadatiraizleta2016(Calendario Atlante De Agostini 2017, 230).
Njena raba je omejena zgolj na gorate osrednje predele italijanske Avto-
nomne dežele Sardinije. Druga se uporablja v dveh otoških departmajih
Francoske republike, Haute Corseju in Corse du Sudu, kjer ji je bil dode-
ljen status uradnega regionalnega jezika, ter na severu sosednje Sardinije,
tj. korziška varianta, imenovana pumuntincu. Kotprvijezik naj bijoda-
nes uporabljalo le še 10 otoškega prebivalstva, po podatkih iz leta 1990
to pomeni približno 225.000 govorcev (Mapnall b.l.). Na Sardiniji kot jezik
prestiža prevladuje italijanščina, na Korziki pa francoščina. V primeru su
sardu govorimo o avtohtonem jeziku, ki nima statusa uradnega državne-
ga jezika, temveč status mj, v primeru ucorsu pa o avtohtonem čezmej-
nem jeziku brez statusa uradnega državnega jezika, temveč zgolj rj. Del
uradnega francoskega jezikoslovja je zaradi vpliva politike šel celo tako da-
leč, da si upa o korziščini govoriti kot o francoskem narečju, kar je povsem
v nasprotju z zgodovinskim razvojem tako govorov severnega dela otoka,
osnovanih na toskanščini, ki nedvomno sodijo v osrednji del italoroman-
ske jezikovne sfere, kot tudi južnih narečnih variant, izrazito sorodnih juž-
noitalijanskim govorom.

1.3.3 Pojem polinomični jeziki
V članku »Langue corse et polynomie: retour sur un processus langagier
dans l’enseignement scolaire«⁵ beremo o praksi uvajanja korziščine kot po-
linomičnega jezika v šole. Avtor Pascal Ottavi na začetku članka povzema
definicijo sociolingvista Jean-Baptista Marcellesija z univerze v Cortèsu,
ki je korziški jezik opredelil s terminom polynomique,⁶ ki je (Ottavi 2010,
87, po Marcellesi 1984):⁷

⁵V 15. številki revije Cahiers de sociolinguistique iz leta 2010, podnaslovljeni: Approches de la
pluralité sociolingui-stique.
⁶Angl. phenomenon of polynomic languages.
⁷ »[D]es langues dont l’unité est abstraite et résulte d’un mouvement dialectique et non de
la simple ossification d’une norme unique, et dont l’existence est fondée sur l’affirmation

14