Page 15 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

1.3 Makro jeziki proti zavrnjenim jezikom

šnjem evropskem prostoru med osem in deset mio. Romsko prebivalstvo
je raztreseno po večini evropskih držav.
Jezikovni sklop, ki ga sestavlja sedem osnovnih variant, za katere je zna-
čilna močna dialektalna razcepljenost, naj bi govorci v 5. stoletju zanesli iz
severozahodne Indije do Evrope (Trobevšek Drobnak 2006, 19). Romski je-
ziki kažejo najvišjo stopnjo sorodnosti z nekaterimi severnoindijskimi in
osrednjeindijskimi jeziki. Navzlic temu, da je romska populacija zelo šte-
vilna in se tradicija živega jezika redno prenaša iz roda v rod, kar je logična
posledica izoliranega načina življenja njihovih govorcev, pa sodijo romski
jeziki po večini veljavnih kriterijev med ogrožene jezike. O ogroženosti na-
mreč lahko govorimo, ker so to jezikovne enote brez književne tradicije
in brez tradicije opismenjevanja rojenih govorcev. Komajda v zadnjih de-
setletjih so se Romi v različnih evropskih državah začeli boriti za status
etničnih in jezikovnih manjšin. Doslej so za svoje jezike v redkih državah
dosegli priznanje statusa mj, npr. v Kraljevini Norveški, v nekaterih ob-
činah avstrijske zvezne dežele Gradiščanske, Republiki Severni Makedoni-
ji. Poskusi standardizacije romščine sicer potekajo, romska besedila se v
različnih delih Evrope zapisujejo v različnih verzijah latinice in cirilice, luč
sveta je ugledalo tudi že več slovarjev.
Po načelu kategorizacije, predlagane s strani Generalnega direktorata za
notranjo politiko v Evropskem parlamentu v sklopu eu (gl. 1.1, 2. odst.),
so to jeziki brez ozemlja, kar je zelo površna, da ne rečemo žaljiva oprede-
litev.

1.3 Makro jeziki proti zavrnjenim jezikom
Iz navedenih primerov ugotavljamo, da ima pravzaprav večina široko uve-
ljavljenih in z globoko literarno tradicijo zaznamovanih uradnih državnih
jezikov v Evropi ponekod tudi status mj/rj. Zadnji primer, tj. 1.2.6, ka-
že, da znotraj evropskih meja obstajajo tudi precej razširjeni jeziki, ki jih
spričo dokaj velikega števila uporabnikov in trdoživosti, ki jo lahko pripi-
šemo dolgotrajni govorni tradiciji, ne moremo uvrščati med mrj, ostajajo
pa zaradi odklanjanja večine evropskih političnih struktur njihovi statusi
neurejeni, posledica česar je njihova visoka stopnja ogroženosti.

1.3.1 Manj razširjeni jeziki s skrčenim jezikovnim območjem
Včasih imamo opraviti z mrj, ki sicer predstavljajo avtohtone jezike oze-
meljsko zelo omejenih območij in so zatorej pomembni tvorci identitete
tamkajšnjega prebivalstva. Toda zaradi vdora prestižnejših jezikov, tj. ura-
dnih državnih jezikov matičnih držav, ki jim danes ta območja pripadajo, in

13