Page 196 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika

iz drugih držav. Vse jedi na tabli so napisane zgolj v slovenščini, z eno samo
izjemo,tosogobe funghi porcini. Avtor se vpraša, zakaj v slovenščini samo
»gobe«, v italijanščini pa funghi porcini, čemu je ta jed v italijanščini natanč-
no opisana, v uradnem jeziku Republike Slovenije pa ne. Avtorja raziskave
ta razlika silno zbode v oči in prizadet je njegov osebni ponos. Sam pri sebi
namreč takoj napravi zaključek, da je sporočilo slovenskemu gostu okrnje-
no, italijanski klienteli pa se krčmarju očitno zdi vredno precizirati, da to
niso katere koli gobe, ampak jurčki. Porodi se mu vprašanje, ali si nemara
italijanski gost zapis tolmači v prid svojemu jeziku, saj mu daje vedeti, da
je ta bogatejši od sosednje slovenščine. Morda si celo misli, da slednja ne
premoreizrazazajurčke,zatoSlovenci pač uporabljajo»gobe«kotedini ter-
min za označevanje te v resnici izjemno raznolike rastlinske vrste. Avtorja
možnost takšnega pogleda napeljuje k temnim mislim o tem, da opisana
gesta krčmarja kaže na pomanjkanje samozavesti Slovencev, njihovo nizka
raven jezikovne ozaveščenosti oz. slabo jezikovno samopodobo. Zdi se mu
sramotno, da pripadniki njegove nacije sami sebi »kopljejo jamo« s tovr-
stnimi eksponati, s katerimi sosedom in drugim potnikom večinski jezik
svoje države prikazujejo v slabi luči, kot siromašno kodo. Sprašuje se, ali s
takšnim početjem dobesedno ne negujejo neenakopravnosti svojega jezi-
ka v primerjavi z jezikom soseda, ki mu izkazujejo več spoštovanja in mu
očitno priznavajo višjo stopnjo prestiža. Navsezadnje bi lahko razmišlja-
li celo o kronični psihološki motnji, povezani s kompleksom majhnosti. V
očeh italijanskega državljana je takšno ravnanje morda smešno, vsekakor
pa slaba promocija slovenščine (Bizjak 2021, 319).
Ko je dan kasneje o tem malodane v deliriju razpredal z eno svojih ko-
legic jezikoslovk na dvojezičnem območju v slovenski Istri, pri čemer so
njegovi zaključki izražali temačnost in črnogledost, izhajajoči iz po njego-
vo hudo nepravično formuliranega asimetričnega zapisa, je njegova sogo-
vornica izrazila čisto nestrinjanje z njegovo interpretacijo. Njeno videnje
situacije je bilo ravno obratno, namreč v prid slovenščini. Po njenem mne-
nju Italijanom jurčki pomenijo pravzaprav edino užitno specialiteto iz go-
barskega sveta ali pa vsaj edino zares visoko cenjeno in da gostilničar kot
poznavalec gotovo to dobro ve, zatorej se mu je zdelo potrebno ob termin
funghi postaviti še pojasnjevalni prilastek porcini, medtem ko je za Sloven-
ce, po naravi od nekdaj nagnjene k praktičnemu terenskemu raziskovanju
skrivnosti mikologije, značilno veliko boljše poznavanje različnih vrst gob,
iz katerih pripravljajo zelo raznolike delikatese. Zategadelj po njeno v slo-
venščini na jedilnik ni treba natančno napisati, katere gobe krčmar ponuja
svojim gostom (Bizjak 2021, 320).

194