Page 193 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

16.26 Vizija jezika kot domovine

16.26.1 Pomanjkljiva jezikovna ozaveščenost Slovencev
Slovenščina se je torej uspela ohraniti kot materni jezik znotraj svoje oče-
tnjave in izven okvirov slednje. Čeravno jo zaradi nizkega števila govorcev
prištevamo pod kategorijo mrj, se je v vseh težavnih obdobjih trdno ob-
držala »nad vodno gladino«, priznana je kot eden uradnih jezikov eu. To
je za jezik z 2–3 mio govorcev pomemben dosežek. Slednje pa vendarle ne
pomeni, da zanj v določenih domenah ne gori rdeča ali pa vsaj oranžna opo-
zorilna luč. V evoluciji jezikov pač ni veliko samoumevnosti, večina spre-
memb se odvija vzročno-posledično in v bolj ali manj omejenih časovnih
intervalih. Podobno kot v furlanski tudi v slovenski kulturni prostor vse hi-
treje prodirajoča ameriška angleščina upočasnjuje npr. razvoj znanstveno-
tehnične slovenščine, preplavlja medijsko krajino znotraj Republike Slove-
nije, preoblikuje sleng mladih in močno vpliva na vzorce njihovega jezikov-
nega obnašanja. Kot primer nevarnosti navedimo upadanje zanimanja za
učenje drugih evropskih jezikov med mlajšimi rodovi oz. vnašanje anglo-
saških jezikovnih prvin ne zgolj v slovenščino, marveč tudi v izgovorjavo,
intonacijo in besedišče v tujih jezikih, ki se jih učijo mlade Slovenke in Slo-
venci. Potemtakem je treba govorce konstantno ozaveščati o tem, da ohra-
nitevkateregakolijezikanisamoumevna, pač pajeodnjihsamih odvisno,
ali se bo aktivna raba njihovega jezika obdržala oz. v kakšno smer se bo
razvijala (Bizjak 2021, 316).
Pisatelj Feri Lainšček, ki je domoval v svoji domači gorički varianti prek-
murščine do vstopa v osnovno šolo, ko se je začel intenzivno učiti sloven-
ščino z branjem slovenskih knjig, v enem od intervjujev pred prejemom
Prešernove nagrade pripoveduje žalostno zgodbo o usihanju porabščine
na Madžarskem in opozarja, da »se slovenščini kaj lahko zgodi to, kar se
je zgodilo porabščini. Na tem primeru,« pravi, »se da zelo nazorno poka-
zati,dajetreba skrbeti zamaterni jezik« (Hladnik Milharčič 2020, 12).Na
njegovo žalost namreč »v Porabju lahko zdaj dobesedno spremljamo umi-
ranje jezika. Porabcev, ki govorijo porabščino, je še med 1000 in 2000« (str.
12). Poudarja, da razlika med nekdanjim številom govorcev porabščine in
sedanjim številom govorcev slovenščine ni posebej velika (str. 12): »Če je
bilo panonskih ljudi s svojim jezikom četrt milijona, dva milijona tudi ni
dosti več.« Na Hladnik Milharčičevo vprašanje, kaj izgubiš, če izgubiš jezik,
odgovarja (str. 12): »Izgubiš vse. Jezik je najpomembnejši element identi-
tete.« Nato pa poglablja svoje razmišljanje (str. 12):

Zavedanje samegasebeinvračanje v spomin potekata v jeziku, vka-
terem smo se rodili. [...] Tako kot arheolog išče ostanke zgradb, lah-

191