Page 191 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

16.25 Primerjava razvoja furlanščine v fjkz razvojem slovenščine v Republiki Sloveniji

Če bodo mlajše generacije govorcev furlanščine in slovenščine na obmo-
čju nekdanje Videmske pokrajine uspele premostiti težave z miselnostjo, ki
je bila rezultat pretekle jezikovne politike v Italiji, obstaja veliko upanja, da
bodo preprečile temen scenarij, v katerega je vodila nagnjenost k jezikov-
ni samomorilnosti nekdanjih generacij slovensko govorečega prebivalstva
Beneške Slovenije, in da bodo s pomočjo današnje zakonodaje, ki jim to
omogoča, dokončno opravile s slabo samopodobo slovenstva.

16.25 Primerjava razvoja furlanščine v fjk z razvojem
slovenščine v Republiki Sloveniji
Kratko in jedrnato primerjavo med aktualnim sociolingvističnim stanjem
furlanščine in slovenščine povzema izjava avtorjevega informanta iz Vid-
ma, po poklicu profesorja zgodovine (Bizjak 2021, 314):

Vi, Slovenci, ste vendarle po dolgih viharnih obdobjih zgodovine pri-
speli do točke, ko ste razglasili neodvisnost in ustanovili lastno dr-
žavo, svoj jezik pa ste povzdignili na vrh političnih inštitucij, v njem
se lahko šolate, lahko študirate, diplomirate, se specializirate, magi-
strirate in doktorirate, medtem ko mi, Furlani, o čem podobnem le
sanjamo.

Avtor raziskave mu je odgovoril z rahlo zbadljivim, čeprav dobronamer-
nim vprašanjem: »Pa si to tudi resnično želite?« Ob tem se je spomnil po-
menljivega naslova članka, nastalega pod peresom člana Društva Slovenski
staroverci, »Kdor izgubi svoj jezik, izgubi svoj svet« (2017). Ustni ali pisni
odgovori, kakor tudi neverbalni namigi nekaterih informantov v raziska-
vi, ki jih močno prežema bipolarna identitetno-jezikovna usmerjenost, ga
namreč ne prepričajo o resnični želji ali nameri, da bi furlansko ljudstvo
zaživelo tudi v svojem jeziku, ne le v svoji domovini.

16.26 Vizija jezika kot domovine
Vizijo bivanja v svojem jeziku ilustrirajmo z vsebino članka »Ma cuale Pa-
trie? Si clame “Matrie” e je la nestre lenghe« Massima Cacciarija, akademi-
ka, profesorja filozofije in politika, v katerem slednji (2020, 248–250) raz-
vija dilemo, kje se ustaliti in kje najti svojo domovino. Dilemo, pred katero
se je znašel legendarni trojanski junak Enej, sin princa Anhiza in boginje
Afrodite, ki ga je po Homerju (v Iliadi) ovekovečil rimski pesnik Vergílij (70
pr.n.št.–19 pr.n.št.) v Eneidi, ko se je v skupini redkih preživelih po padcu
Troje napotil z ladjo proti italski obali in med iskanjem novega doma ta-

189