Page 199 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

16.27 Prepoznavnost furlanščine in položaj furlanistike v slovenskem prostoru

vsebino (Šega 2012, 84). Šega med drugim pripoveduje o jezikoslovčevih
navezah z nekaterimi vélikimi znanstvenimi duhovi njegovega časa. Po-
udarja vpliv tedanjega znamenitega profesorja, nemško-avstrijskega jezi-
koslovca vélikega formata Huga Schuchardta (1842–1927), ki je kot vodja
katedre za romansko filologijo na graški univerzi zajeten del svojega znan-
stvenega opusa posvetil ne zgolj furlanščini, temveč tudi stiku slednje s
slovenščino in nemščino, raziskoval je vulgarno latinščino, postavil pa je
tudi temelje kreolistike in baskologije. Slovensko jezikoslovje bi mu po
mnenju avtorice članka moralo posvetiti več pozornosti, vsaj kot avtor-
ju prve monografije o slovansko-nemških in slovansk-romanskih stikih,
naslovljeno Slawo-deutches und Slawo-italienisches (1884), v kateri govori
tudi o slovenščini (str. 75). Kot vsestransko razgledan in spoštovan jeziko-
slovec je užival velik ugled med študenti, med katerimi je bil tudi Koštiál,
ki je sicer med študijem tesno sodeloval s svojim profesorjem in vzorni-
kom Karlom Štrekljem, Schuchardtovim kolegom in simpatizerjem (str.
75–76). Avtorica članka se dotakne Koštiálovih stikov z Giovannijem Bat-
tisto Corgnalijem, frl. Tite Cuargnal (1887–1956), dolgoletnim ravnateljem
mestne knjižnice Vincenza Joppija v Vidmu, avtorjem pomembnih zbirk
za študij antroponimije in toponomastike Schedari onomastic in Scheda-
ri toponomastic ter soavtorjem slovarja Il Nuovo Pirona (Pirona, Carletti
in Corgnali 1935), ki so se razvijali v obliki pisemske korespondence (str.
83), zelo natančno pa predstavi zlasti obsežno korespondenco, delno tu-
di v furlanščini, med Koštiálom in Achîlom Telinom (1866–1938), spočetka
uveljavljenim geologom, ki pa se je kasneje kot izrazit domorod preusmeril
v furlansko jezikoslovje, istočasno pa postal tudi oče italijanskih esperan-
tistov. S slednjim sta po besedah avtorice našla skupno točko v nabiranju
folklornega gradiva na ozemlju Furlanije (str. 85–86). Članek Šege nam
obelodani, da je sicer Koštiál svoje prispevke ustvarjal v nemščini in da
je za nekaterimi njegovimi gradivi, povezanimi z raziskavami na področju
marilenghe, sled zabrisana, tako da je znotraj same furlanske akademske
sfere pravzaprav slabo poznan (Šega 2012, 86).
Že omenjeni Marijan Brecelj (1931–2019), po rodu iz Ajdovščine, samo-
uk in dolgoletni direktor Goriške knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici,
je leta 1995 v soavtorstvu z Giannijem Nazzijem izdal petjezični praktič-
ni slovar Lingued’Europa:dizionariopraticoitaliano-friulano-sloveno-tedesco-
inglese, pod okriljem založbe Messaggero Veneto. Deset let kasneje, tj. leta
2005, pa je izšel prvi sistematični furlansko-slovenski slovar. Zaradi upora-
be ene izmed alternativnih furlanskih grafij je avtor pred izdajo slovarja na-
letel na številne težave, kajti v obdobju njegovega tiskanja je bila že v veljavi

197