Page 201 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

16.27 Prepoznavnost furlanščine in položaj furlanistike v slovenskem prostoru

Njihov demonim il gurizan se je za furlanske govore na Goriškem pov-
sem udomačil v vsakdanji komunikaciji. Il Nuovo Vuk: dizionario del Gorizi-
ano predstavlja nekakšno sodobno reinkarnacijo enega izmed pomnikov,
ki dokazujejo zgodnjo izpričanost goriške variante furlanščine ne zgolj v
govorjeni, temveč tudi v pisani besedi: bogatega sedemjezičnega slovarja,
v obsegu tiskanih 428 strani, izdanega v Trstu leta 1864, torej sedem let
pred Pirono, katerega avtor je bil Giuseppe Vuk (1802–1881), duhovnik, uči-
telj in leksikograf goriškega rodu, ki je služboval po raznih krajih tedanje
grofije Goriške znotraj Avstro-Ogrske, od multikulturne Gorice do furlan-
skega Villesseja, bizjaške Isole Morosini in slovenske Prvačine. Na ozemlju
grofije je namreč ta mož zaznal močno potrebo ljudi po kvalitetnejši med-
sebojni komunikaciji in temu posvetil glosar pod dolgim naslovom Onoma-
stico Tecnico–Poliglotto ossia Dizionario de’ nomi delle dignità e cariche ecclesi-
astiche, civili e militari, de’ professionisti, degli artefici ed artieri, de’ gradi di
parentela, di consanguineità ed affinità e d’altre denominazioni caratteristiche
in sette lingue e nel dialetto friulano: cioè nella lingua Tedesca parallelamente
alla Italiana, (al dialetto Friulano), alla lingua Francese, Inglese, Slovena, La-
tina e Greca, compilato da Giuseppe Vuk sacerdote secolare ecc. ecc. di Gorizia.
Kot osnovo je vzel nemščino, jezik tedanjega cesarstva (Roseano idr. 2016,
9). Pri furlanščini, kot enem izmed sedmih v delo vključenih jezikov, ki ga
sicer daje v oklepaj in karakterizira kot narečje, je treba pojasniti, da gre za
goriško ali obsoško, ne pa za osrednjo furlansko varianto. V sodobnem glo-
sarju iz leta 2016, ki je bistveno skromnejših dimenzij, vanj pa niso vklju-
čene niti francoščina in angleščina niti latinščina in grščina, pa mesti dveh
ločenih jezikovnih enot zasedata furlanščina in goriška furlanščina (Bizjak
2021, 173).
Na Univerzi na Primorskem, Fakulteti za humanistične študije v Kopru
se je doslej pod okriljem avtorja pričujočega dela zvrstilo nekaj sporadič-
nih predavanj v smislu osveščanja študentov glede furlanskega jezika in
kulture.
Poleg tega so celo na srednješolski stopnji, tj. na novogoriški gimnaziji,
potekali posamezni poskusi kratkih tečajev furlanskega jezika za dijake, ki
jih je vodila goriška Furlanka z druge strani državne meje, jezikoslovka,
samoukinja Anna Madriz.

vedno rad pokara tujega prišleka, ki se je naučil standardne francoščine, tj. variante iz se-
vernega sklopa, da ne govori francoščine, kakršna se govori pri njih, in ga opozori, da se v
teh krajih izgovarja ali naglaša drugače. Govorci južnofrancoskih narečij očitno standardno
francoščino na svojem ozemlju še danes čutijo kot tujek ali jezik hegemon.

199