Page 200 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika

nova uradna grafija. Finančno kritje za izid slovarja sta zaradi tega omogo-
čili Goriška knjižnica Franceta Bevka in Mestna občina Nova Gorica. Kot
Brecelj sam pojasni v »Spremni besedi« (Brecelj 2005, 5), sta mu furlanska
kolega, izkušena leksikologa Zuan Nazzi in Zorç Faggin, dovolila na široko
zajemati gradivo iz njunih leksikoloških del. Kljub uporabi grafije, ki se je
poslužujejo prof. Faggin, leksikograf samouk Nazzi in Clape Culturâl Acui-
lee, ni pa uradno priznana, Brecljevo delo pomeni neprecenljiv prispevek
k leksikografski obogatitvi slovenskega prostora. Za aktualne prevajalce in
prevajalke iz furlanščine v slovenščino, ki jih je resda malo, je to neobho-
dno potrebno orodje v delovnem repertoarju pa tudi bodočim rodovom,
zlasti v obmejnem prostoru, utegne služiti kot eden glavnih usmerjevalcev
pri prelivanju besedil iz ene jezikovne realnosti v drugo. Avtor slovarja v
»Spremni besedi« napoveduje tudi »drugi del, se pravi slovensko-urlanski
del« (str. 5), kar pa se ni uresničilo kljub obilici gradiva, ki ga je avtor zbral
in pripravil.

16.27.3 Poučevanje osnov furlanščine na slovenskih fakultetah
in srednji šoli
V okviru Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je več let deloval lektorat
za furlanščino, ki ga je vodil dr. Roberto Dapit iz Humina. Kljub zanima-
nju študentov so lektorat ukinili zaradi preusmeritve finančnih sredstev k
programom študija bolj razširjenih romanskih jezikov.

16.27.4 Il Nuovo Vuk: dizionario del Goriziano
Leta 2016 je avtor pričujočega dela sodeloval kot soavtor glosarja Il Nuovo
Vuk: dizionario del Goriziano, v katerem sta kot dve različni jezikovni eno-
ti obravnavani furlanščina in »goriščina« oz. obsoška/goriška furlanščina.
To drugo se sicer danes obravnava kot eno izmed furlanskih narečij, toda
večina njegovih govorcev za svoj govor zavrača oznako furlanski, saj stež-
ka prebolevajo zamero, nastalo ob določitvi koinè na osnovi osrednje, torej
videmske dialektalne variante.³⁷

³⁷ Pri vzpostavljanju norm standardnega jezika pač vedno velja pravilo boja za preživetje in
prevlado med dvema ali več rivalskimi variantami istega idioma. Na koncu je vzpostavljen
kompromis, ki žal določeno varianto privilegira, drugo/-e pa oškoduje, kar med govorci
oškodovane/-ih variant/variant sproži negativna čustva, nekakšen občutek hegemonije iz-
brane variante nad neizbrano/-imi. Tipičen primer tovrstnega občutka jezikovne hegemo-
nije so bila trenja v procesu normiranja francoščine, ki so se ohranila do današnjega dne.
Nasprotja med govorci langue d’oïl in langue d’oc, torej severnega in južnega sklopa galoro-
manskih govorov, se prenašajo iz stoletja v stoletje. Marsikateri prebivalec juga Francije še

198