Page 195 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
P. 195

16.26 Vizija jezika kot domovine


             način, v času svojega predsedovanja eu prav tako poigrala s kakšno svo-
             jo jezikovno posebnostjo ali odstopanjem. Prav izstopajoče značilnosti je-
             zika določene nacije utegnejo namreč postati pozitivna publiciteta zanjo.
             Vendar se morajo njeni pripadniki tega zavedeti in to ponotranjiti. Sami
             morajo začeti verjeti v veličino svojega jezika, kajti narod ima pravico do
             samoodločbe, nima pa dolžnosti do nje. In »v tem grmu verjetno tiči zajec«
             v primeru marsikatere manj številne nacije. Ne upa se pogledati v ogleda-
             lu in se odločiti zase. Namesto tega se odloči za kompenzacijo, preda oz.
             proda se nekomu drugemu, po navadi številčno močnejši naciji. Ko se za-
             zremo v izstopajoče posebnosti maternega jezika, imamo namreč na izbiro
             dve reakciji: da jih sprejmemo kot posebnosti oz. celo očarljivosti ali pa da
             se jim odrečemo, jih zavrnemo kot nekaj nevarnega in ogrožajočega. Prav
             tako imajo druge nacije v odnosu do izstopajočih značilnosti našega jezika
             na izbiro, da ga spričo določene specifike bodisi sprejmejo kot očarljivost
             bodisi užaljeno zavrnejo kot nevarnost, ki preži nanje, polne strahu, da jih
             utegne nekega dne ta drugačnost posrkati vase.
               Hrvaščine bi po številu govorcev resda ne mogli uvrstiti med manj razšir-
             jene jezike, gotovo pa z evropskega vidika sodi med manj poznane. Zatega-
             delj si njeni rojeni govorci očitno ne ustvarjajo kompleksov, marveč ravno
             obratno, odločeni so mednarodno javnost očarati z lepotami svojega jezi-
             ka in si s tem pridobiti adut tako v političnem kakor tudi gospodarskem
             smislu (Bizjak 2021, 318).
               Situaciji slovenščine in hrvaščine verjetno s stališča jezikovne samopo-
             dobe njunih govorcev predstavljata medsebojno diametralno opozicijo in
             opisana primerjava lahko služi kot slikovit primer, s pomočjo katerega je
             mogoče razvijati nova orodja za uporabo v preventivni lingvistiki na slo-
             venskem govornem območju. Spodaj navajamo še en relevanten primer, ki
             bi utegnil govorce slovenščine vzpodbuditi k izboljšanju njihove jezikovne
             samopodobe (Bizjak 2021, 318?).

             16.26.3  Pomen jezika kot promocijskega sredstva na obmejnih
                      območjih
             Na meji med Slovenijo in Italijo, na enem izmed nekdanjih mejnih pre-
             hodov, a že na ozemlju Republike Slovenije, stoji gostilna, pred katero se
             nahaja tabla s seznamom jedi, ki jih ponujajo gostom. Klientela seveda pri-
             haja z obeh strani državne meje, kot to velja za večino slovenskih gostiln ob
             zahodni državni meji, to so npr. Slovenci, Italijani, Hrvati, Srbi, Albanci in
             predstavniki drugih nacij iz Republike Slovenije pa Italijani, Furlani, Bene-
             čani, Slovenci iz Republike Italije in mimoidoči številnih drugih narodnosti


                                                                            193
   190   191   192   193   194   195   196   197   198   199   200