Page 195 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

16.26 Vizija jezika kot domovine

način, v času svojega predsedovanja eu prav tako poigrala s kakšno svo-
jo jezikovno posebnostjo ali odstopanjem. Prav izstopajoče značilnosti je-
zika določene nacije utegnejo namreč postati pozitivna publiciteta zanjo.
Vendar se morajo njeni pripadniki tega zavedeti in to ponotranjiti. Sami
morajo začeti verjeti v veličino svojega jezika, kajti narod ima pravico do
samoodločbe, nima pa dolžnosti do nje. In »v tem grmu verjetno tiči zajec«
v primeru marsikatere manj številne nacije. Ne upa se pogledati v ogleda-
lu in se odločiti zase. Namesto tega se odloči za kompenzacijo, preda oz.
proda se nekomu drugemu, po navadi številčno močnejši naciji. Ko se za-
zremo v izstopajoče posebnosti maternega jezika, imamo namreč na izbiro
dve reakciji: da jih sprejmemo kot posebnosti oz. celo očarljivosti ali pa da
se jim odrečemo, jih zavrnemo kot nekaj nevarnega in ogrožajočega. Prav
tako imajo druge nacije v odnosu do izstopajočih značilnosti našega jezika
na izbiro, da ga spričo določene specifike bodisi sprejmejo kot očarljivost
bodisi užaljeno zavrnejo kot nevarnost, ki preži nanje, polne strahu, da jih
utegne nekega dne ta drugačnost posrkati vase.
Hrvaščine bi po številu govorcev resda ne mogli uvrstiti med manj razšir-
jene jezike, gotovo pa z evropskega vidika sodi med manj poznane. Zatega-
delj si njeni rojeni govorci očitno ne ustvarjajo kompleksov, marveč ravno
obratno, odločeni so mednarodno javnost očarati z lepotami svojega jezi-
ka in si s tem pridobiti adut tako v političnem kakor tudi gospodarskem
smislu (Bizjak 2021, 318).
Situaciji slovenščine in hrvaščine verjetno s stališča jezikovne samopo-
dobe njunih govorcev predstavljata medsebojno diametralno opozicijo in
opisana primerjava lahko služi kot slikovit primer, s pomočjo katerega je
mogoče razvijati nova orodja za uporabo v preventivni lingvistiki na slo-
venskem govornem območju. Spodaj navajamo še en relevanten primer, ki
bi utegnil govorce slovenščine vzpodbuditi k izboljšanju njihove jezikovne
samopodobe (Bizjak 2021, 318?).

16.26.3 Pomen jezika kot promocijskega sredstva na obmejnih
območjih
Na meji med Slovenijo in Italijo, na enem izmed nekdanjih mejnih pre-
hodov, a že na ozemlju Republike Slovenije, stoji gostilna, pred katero se
nahaja tabla s seznamom jedi, ki jih ponujajo gostom. Klientela seveda pri-
haja z obeh strani državne meje, kot to velja za večino slovenskih gostiln ob
zahodni državni meji, to so npr. Slovenci, Italijani, Hrvati, Srbi, Albanci in
predstavniki drugih nacij iz Republike Slovenije pa Italijani, Furlani, Bene-
čani, Slovenci iz Republike Italije in mimoidoči številnih drugih narodnosti

193