Page 190 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika

nanje gledali tudi mnogi Furlani. Slednji so bili namreč še vedno nekoliko
višje plasirani na hierarhični lestvici, torej je bila marilenghe, verjetno spri-
čo svojega latinskega izvora, v javnosti manj nezaželena od slovenskega
narečja, nič boljšega odnosa od narečja pa ni bila deležna niti standardna
slovenščina. Slovenci so v Videmski pokrajini nosili pečat najnižje rase pre-
bivalstva, Furlani so bili nad njimi, Italijani pa nad obojimi. Potemtakem
lahko govorimo o jezikovni hierarhiji, ki implicira prvo in drugo stopnjo
podrejenosti. Italijanščina kot jezik hegemon kraljuje nad furlanščino, ki ji
je neposredno podrejena, beneško-slovensko narečje pa je v resnici podre-
jeno obema. Če je namreč Beneški Slovenec z Italijanom spregovoril furlan-
sko, je bil stigmatiziran v manjši meri, kot če je spregovoril nadiško (Bizjak
2021, 312–313).
Situacija dvostopenjske podrejenosti v odnosu do večinskega oz. prevla-
dujočega uradnega državnega jezika na hierarhični lestvici spominja na ti-
sto v Bolgariji, ki jo v članku »Tudi jaz sem Bolgar, ne kradem in nisem len«
opisuje Aljaž Vrabec (2019b). Članek je posvečen Stolipinovu, tj. največje-
mu romskemu naselju v Evropi ali, bolje rečeno, romskemu getu v mestu
Plovdiv, čigar prebivalstvo pa ni homogena združba Romov, temveč sku-
pnost Romov in Turkov. Bolgari sicer mečejo vse v isti koš in jih obravna-
vajo kot Rome. Po njihovem prepričanju se mnogi Romi pretvarjajo, da so
Turki, kajti na ta način si v očeh Bolgarov kot večinskega naroda pridobijo
vsaj minimalno človeško dostojanstvo. V ta namen naj bi se v naglici nau-
čili osnov sodobne turščine, ki pa se v resnici že na prvo uho zelo razlikuje
od precej starejše variante turškega jezika, katere uporabniki so dejanski
prebivalci turškega porekla v naselju (Vrabec 2019b, 14–15).
V primeru Bolgarije zatorej kraljuje na vrhu hierarhije bolgarščina, tur-
ščina ji je podrejena na prvi stopnji, romščina na drugi. Romi se borijo,
da bi dosegli kanček višji status na družbeni lestvici tako, da se izdajajo
za Turke, se naučijo osnov sodobne turščine, ki je Turki v tem okolju ne
obvladajo, posledično pa se Romom ta sistem ne obnese.
Današnja situacija na obrobju Plovdiva in nekdanja situacija v Videmski
pokrajini sta med seboj primerljivi, nikakor pa ne identični. Osnovna di-
vergentnost se kaže v višjem življenjskem standardu slovenskega življa v
BeneškiSloveniji, kisigajeizboril pačnatanačin, dajesvojmaterni jezik
delno zatajil in sprejel italijansko identiteto, morda deloma tudi furlan-
sko, toda italijanska ga je dobesedno pogoltnila. V srži pa gre za identičen
genocidni proces: tudi bolgarski Rom se je v izogib stigmatizaciji pripra-
vljen preleviti v Turka. Slabšalnica »cigani« na ozemlju Stolipinova sovpada
s slabšalnico »schiavi« v nekdanji Videmski pokrajini (Bizjak 2021, 313).

188