Page 189 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

16.24 Jezikovna hierarhija: prva in druga stopnja podrejenosti

šole na tem območju, iz aktivne vloge glasbenih šol in kulturnih organiza-
cij pri prepoznavnosti slovenstva. Po mnenju večine intervjuvanih naj bi
uporaba slovenščine v javnem življenju postajala normala (Zuljan Kumar
2020, 287). Vendar poudarjamo, da ne gre za revitalizacijo nadiškega nare-
čja, temveč za uvedbo standardne slovenščine.
Intervjuvani furlanski govorci v isti raziskavi so po raziskovalkinem po-
ročanju pesimističnejši glede ohranjanja furlanske identitete v prihodno-
sti. Večina od njih se strinja, da furlanski jezik ostaja marginaliziran na
različnih področjih javnega življenja, npr. v izobraževalnem sistemu in jav-
ni administraciji (Zuljan Kumar 2020, 287–288). Problem pa oboji vidijo v
tem, da v glavnem ljudje še niso sprejeli novonastajajoče realnosti, v ka-
teri ne gre več za dvojezičnost ali trojezičnost pokrajine, temveč multikul-
turnost. Kot posledica erozije vaškega prebivalstva, tj. emigracije in nizke
natalitete, so namreč izpraznjeni ruralni prostor v zadnjih desetletjih za-
čeli naseljevati tuji priseljenci: Srbi, Hrvati, Bolgari, Makedonci, Romuni.
Prišleki svoje otroke vpisujejo v italijanske šole (str. 287). Tako slovenski
kot furlanski sodelujoči govorci v raziskavi Zuljan Kumarjeve potemtakem
v bližnji prihodnosti pričakujejo zelo spremenjeno etnično-demografsko
podobo svoje dežele. Že od padca berlinskega zidu dalje je furlansko pre-
bivalstvo priča močnemu valu tujcev po vsej deželi, priliv priseljencev pa
je največji ravno v nekdanji Videmski pokrajini (str. 287). Soočenje z no-
vonastalo družbeno realnostjo ne zadostuje, pripadniki obeh avtohtonih
nacij jo bodo morali uzavestiti, kar pa utegne izzvati marsikakšno težavno
situacijo.
Če se danes na območju Beneške Slovenije položaj slovenščine krepi, je
to očitna posledica sistematičnega razvoja dvojezičnosti v dvojezični šoli in
kulturnih organizacijah, medtem kojedomačenadiško narečježe doživelo
svoj jezikovni genocid in ga v precej oskrunjeni obliki preživelo. Pravzaprav
so bili ti govori do nedavnega deležni najhujšega posmeha in poniževanja,
še na občutno globlji ravni kakor furlanščina.

16.24 Jezikovna hierarhija: prva in druga stopnja podrejenosti
Ob primerjavi režimskega odnosa italijanskih oblasti pred uveljavitvijo no-
ve milenijske zakonodaje do furlanščine in slovenščine lahko, čeprav so vo-
dile obema izrazito nenaklonjeno politiko, vendarle brez pomislekov potr-
dimo veliko razliko v pristopu do dotičnega romanskega manj razširjenega
jezika kakor do dotičnega slovanskega. To se je manifestiralo, in se delno še
danes, v strahovih in sramu govorcev nadiških govorov, ki so slednje sami
ponotranjili kot simbol nazadnjaštva, zaostalosti in primitivizma. Tako so

187