Page 188 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika

življenje v piemontskem mestu Cuneo. Postal je podjetnik in se v svojo roj-
stno deželo vračal kot urejen in elegantno oblečen gospod ter se vedno z
rahlim prezirom obračal na domačine, ko je govoril z njimi. Tudi v starej-
šem obdobju svojega življenja se je vsako poletje redno vračal v kraje svojih
prednikov in svoje mladosti, ob tej priliki pa večkrat obiskal tudi Posočje,
ki je bilo tedaj še pod Jugoslavijo. Obiskoval je avtorjevo sorodnico, s ka-
tero je bil prijateljeval v mladih letih. Ko so se nekega poletnega dne vsi
skupaj odpravili na kratek izlet, je sredi pogovora dejal (Bizjak 2021, 311):
»Slovenščina, pa saj to je jezik, v katerem ni mogoče izraziti nečesa lepega,
niti pesmisenedanapisativnjem.« Sorodnicapasejepoteh besedahnanj
močno razjezila in mu očitala, da je enako vzvišen in ohol, kot je bil v svoji
mladosti. Zabrusila mu je, da ji ni niti malo žal, da ga je pred davnimi leti,
ko jo je bil snubil, zavrnila.
Gospod iz Cunea, zdaj že desetletja pokojni, ponazarja profil govorca, ki
se kot migrant s trudom dokoplje do višjega življenjskega standarda, takoj
zatem pa se povzpne nad jezik in kulturo svoje zibelke, pljune nanju ter
ju glasno omalovažuje vpričo vseh. Značilnost tega profila govorcev je ne-
vednost, nepoznavanje lastnega maternega jezika, popolna neosveščenost
glede posebnosti slednjega in od tod izvirajočega napuha, ki simbolizira ze-
lo nizko stopnjo jezikovne, kulturne in narodne zavesti. Takšni govorci si
sicerpridobijonovoidentiteto,globokovnjih pavseenotlijosledi zavržene
stareidentitete, karsekaževnostalgiji.Česenebipočutilineizpolnjenioz.
odtujeni od samih sebe, se na stara leta gotovo ne bi vračali v rodne kraje.
Ob vsakem povratku morda iščejo izgubljene koordinate svoje identitete,
ki pa izginjajo pred njimi do konca njihove življenjske zgodbe. Dobesedno
izvijajo se jim, saj celo v poslednjih trenutkih, kljub obupanemu poskusu,
da bi jih ponovno ujeli, še naprej izražajo sramovanje svojih korenin in za-
ničevanje domače dediščine. Namesto odpiranja svoje kulturno-jezikovne
zavesti so se torej raje zatekli k razvijanju celega sistema patoloških reakcij,
za katerimi se skriva njihova nemoč, vse to pa je jasna posledica političnih
grozot, ki so jih zaustavile v razvoju in jih preusmerile stran od lastnih ob-
čutkov ter hotenj (Bizjak 2021, 311).

16.23.2 Nov razmah slovenščine na območju Beneške Slovenije
Raziskava Zuljan Kumarjeve na osnovi izjav govorcev furlanščine in go-
vorcev slovenščine v nekdanji Videmski pokrajini kaže sicer optimistič-
nejši pogled tamkajšnjega slovenskega življa na prihodnost njegove ma-
terinščine od pričakovanj Furlanov, kaj jim bo prinesla bodočnost. Opti-
mizem Beneških Slovencev izhaja iz vse višjega vpisa učencev v dvojezične

186