Page 187 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

16.23 Primerjava sindroma jezikovne samomorilnosti med Furlani in Beneškimi Slovenci

ke/-ca, nagnjene/-ga k jezikovni samomorilnosti,³⁴ čeprav se njene reakci-
je niso izkazale kot posebej pretirane, kajti nedolgo za tem je bila župniku
odvzetapravica do maševanja, kasnejepasejeznašel tudiv zaporu.Ve-
ljal je za disidenta znotraj svojih vrst in junakinja zgornje zgodbe gotovo
ni bila edina v slovenščini spovedana pokojnica na območju, kjer je maše-
val. Če so govorci nadiškega narečja korakali v smeri svojega jezikovnega
samomora, pa jih je tedaj veljavna jezikovna politika v Italiji k temu premi-
šljeno potiskala in tako korakala v smeri jezikovnega umora³⁵. Zasidranost
enojezičnega jezikovnega vzorca pri velikem delu govorcev na dvojezičnem
območju pač kaže na skrajno odsotnost dvojezičnega etosa.³⁶
Do enakega zaključka kakor Crystal prihaja tudi Zuanella, ki nazorno
utemeljuje svojo hipotezo o vzrokih za kulturno-jezikovno samomorilnost
obravnavane etnije (Zuanella, Gorjup Posinković in Qualizza 1998, 24–25):

Takoj povojni,predvsemvletih 1945–1956,jebilagospodarskainkul-
turna rast slovenske skupnosti močno ovirana. In prav v tem obdobju
je treba iskati najgloblje razloge in korenine shizoidnega odklanjanja
etnične identitete in slovenskega jezika, ki je v določenih krogih v Be-
nečiji dobil take patološke oblike samouničevanja, kakršne bi le stež-
ka našli še kje drugje. Kako sicer racionalno razložiti, denimo, vzgib
ljudi, ki zapustijo verski obred, takoj ko zaslišijo slovensko pesem ali
ko začne duhovnik pridigati in moliti v lokalnem narečju, v govorici,
ki jo odlično razumejo, saj je to prvi jezik, ki so se ga naučili od svo-
je matere? Od kod in od koga so se navzeli tega globokega sovraštva
do slovenskega jezika, kateri psihološki mehanizmi spodbujajo v njih
to skrajno obliko nestrpnosti? Kako razložiti obnašanje vseh tistih,
ki želijo dokazati, da so njihovi očitno slovenski priimki pravzaprav
španskega, nemškega, madžarskega ali turškega izvora in da nadiško
narečje nima nič skupnega s slovenskim jezikom?

Zgoraj predstavljena gospa simbolizira profil govorke, ki se je svojemu
maternemu jeziku dokončno odpovedala in ga v trenutku slovesa od ži-
vljenja še zadnjič ožigosala kot nevrednega uporabe. Omenimo pa še na-
slednji primer, ki ponazarja identični sindrom. Avtor se spominja starej-
šega italianiziranega pripadnika slovenskega življa iz beneške vasice Topo-
lovec/Topolò, ki je že kot mlad fant zapustil to območje in si ustvaril lepo

³⁴ David Crystal redno uporablja termin language suicide (Crystal 2000, 114).
³⁵ Language murder ali linguicide (Crystal 2000, 113).
³⁶ Bilingual ethos (Crystal 2000, 116).

185