Page 185 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

16.23 Primerjava sindroma jezikovne samomorilnosti med Furlani in Beneškimi Slovenci

ta 2020 je, da imajo moški starejših in srednjih generacij rahlo drugačen
pristop do furlanščine kot manj razširjenega jezika kakor ženske istih ge-
neracij. Pri mlajših generacijah je divergentnost manjša, težko pa rečemo,
da ne obstaja.

16.23 Primerjava sindroma jezikovne samomorilnosti
med Furlani in Beneškimi Slovenci
Dobro iztočnico pri analizi sindroma nagnjenosti furlanofonov k jezikov-
nemu samomoru ponazarja primer avtorjevega informanta (si3), tj. upo-
kojenega policista karnijskega porekla, ki dolga desetletja s svojo družino
živi v Vidmu. Prepričan je, da njegova marilenghe, ki mu po eni strani s
številnimi idiličnimi spomini na otroška leta vzbuja globoko nostalgijo in
pravzaprav v celoti prežema emotivno plat njegove eksistence, po drugi
strani ne sodi v javne institucije, ker bolj po mnenju njegovih nadrejenih
v času zaposlitve v državnem aparatu kot pa po njegovem lastnem, kakor
sočasno z drugimi regionalnimi jeziki na ozemlju Republike Italije, one-
mogoča centralizacijo države in hkrati dežele Furlanije - Julijske krajine.
Zavrgel je svojo ljubezen do domačega jezika, ki so ga v mladosti govorili
vsi njegovi domači in v katerem se po njegovih besedah ljubezen dekletu
lahko izpove na edinstven način, racio mu je namreč s svojimi dolgoletnimi
pritiski vsilil idejo, da je njegov materni jezik drugorazredna, marginalna
govorica. Obžaluje sicer, da sta si njegova otroka od očetovega jezika zapo-
mnila kvečjemu nekaj slabšalnih vzklikov s seksualnim prizvokom. Prizna,
da se je, ko je še delal, v službi furlanščine posluževal v glavnem za pripo-
vedovanje »štosov« ter kot dopolnilnega sredstva v službeni komunikaciji
z zaslišanimi domačini, ki v italijanščini očitno niso razumeli določenih
vprašanj policistov (Bizjak 2021, 308).
Nehote je torej informant ponotranjil s strani tedanje politike vsiljeni
vzorec, da njegov materni jezik in hkrati jezik njegovega srca po razvito-
sti ne dohaja italijanščine. Informantov zaključek v prvem elektronskem
sporočilu avtorju raziskave, da »se je furlanščina že izpela in italianizirala«
(Bizjak 2021, 309), je indikator popolnega fatalističnega pogleda na seda-
njost in prihodnost njegove materinščine. Pripoved upokojenega policista
pušča sila grenak vtis o konceptu, ki ga goji rojeni furlanofon o prihodnosti
marilenghe.

16.23.1 Primer jezikovnega samomora na osebni ravni
Preselimo se k slovenskim sosedom Furlanov na ozemlju Furlanije. Julij-
ske krajine, tj. govorcem nadiškega narečja, in ilustrirajmo nekdanje sta-
nje duha v tem delu Beneške Slovenije z izstopajočo, pravzaprav tragiko-
183