Page 185 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
P. 185

16.23 Primerjava sindroma jezikovne samomorilnosti med Furlani in Beneškimi Slovenci


             ta 2020 je, da imajo moški starejših in srednjih generacij rahlo drugačen
             pristop do furlanščine kot manj razširjenega jezika kakor ženske istih ge-
             neracij. Pri mlajših generacijah je divergentnost manjša, težko pa rečemo,
             da ne obstaja.


             16.23  Primerjava sindroma jezikovne samomorilnosti
                    med Furlani in Beneškimi Slovenci
             Dobro iztočnico pri analizi sindroma nagnjenosti furlanofonov k jezikov-
             nemu samomoru ponazarja primer avtorjevega informanta (si3), tj. upo-
             kojenega policista karnijskega porekla, ki dolga desetletja s svojo družino
             živi v Vidmu. Prepričan je, da njegova marilenghe, ki mu po eni strani s
             številnimi idiličnimi spomini na otroška leta vzbuja globoko nostalgijo in
             pravzaprav v celoti prežema emotivno plat njegove eksistence, po drugi
             strani ne sodi v javne institucije, ker bolj po mnenju njegovih nadrejenih
             v času zaposlitve v državnem aparatu kot pa po njegovem lastnem, kakor
             sočasno z drugimi regionalnimi jeziki na ozemlju Republike Italije, one-
             mogoča centralizacijo države in hkrati dežele Furlanije - Julijske krajine.
             Zavrgel je svojo ljubezen do domačega jezika, ki so ga v mladosti govorili
             vsi njegovi domači in v katerem se po njegovih besedah ljubezen dekletu
             lahko izpove na edinstven način, racio mu je namreč s svojimi dolgoletnimi
             pritiski vsilil idejo, da je njegov materni jezik drugorazredna, marginalna
             govorica. Obžaluje sicer, da sta si njegova otroka od očetovega jezika zapo-
             mnila kvečjemu nekaj slabšalnih vzklikov s seksualnim prizvokom. Prizna,
             da se je, ko je še delal, v službi furlanščine posluževal v glavnem za pripo-
             vedovanje »štosov« ter kot dopolnilnega sredstva v službeni komunikaciji
             z zaslišanimi domačini, ki v italijanščini očitno niso razumeli določenih
             vprašanj policistov (Bizjak 2021, 308).
               Nehote je torej informant ponotranjil s strani tedanje politike vsiljeni
             vzorec, da njegov materni jezik in hkrati jezik njegovega srca po razvito-
             sti ne dohaja italijanščine. Informantov zaključek v prvem elektronskem
             sporočilu avtorju raziskave, da »se je furlanščina že izpela in italianizirala«
             (Bizjak 2021, 309), je indikator popolnega fatalističnega pogleda na seda-
             njost in prihodnost njegove materinščine. Pripoved upokojenega policista
             pušča sila grenak vtis o konceptu, ki ga goji rojeni furlanofon o prihodnosti
             marilenghe.

             16.23.1  Primer jezikovnega samomora na osebni ravni
             Preselimo se k slovenskim sosedom Furlanov na ozemlju Furlanije. Julij-
             ske krajine, tj. govorcem nadiškega narečja, in ilustrirajmo nekdanje sta-
             nje duha v tem delu Beneške Slovenije z izstopajočo, pravzaprav tragiko-
                                                                            183
   180   181   182   183   184   185   186   187   188   189   190