Page 14 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Opredelitev pojma manj razširjeni jeziki

1.2.1 in 1.2.3), v jezikoslovju sicer obravnavanega kot osamosvojeno nem-
ško narečje, imenovano alemanščina. Ta najbolj razširjeni germanski idi-
om se ponaša tudi s statusom enega izmed treh uradnih državnih jezikov
Vélikega Vojvodstva Luksemburga (gl. 1.2.3.), edinega uradnega državnega
jezika Kneževine Lihtenštajn ter prvega uradnega državnega in večinske-
ga jezika na ozemlju Republike Avstrije. Tako francoščina kot nemščina sta
torej čezmejna jezika, ki imata ponekod status uradnega državnega jezika,
drugod pa status mj ali rj, pri čemer je treba poudariti, da je v Belgiji
nemščina kot mj deležna statusa uradnega državnega jezika, kar v Evropi
predstavlja prejkone redkost.

1.2.5 Različni položaji turščine
Nazoren primer za pojasnjevanje razlike med mrj in mj oz. rj na evrop-
skih tleh je tudi turščina, makrojezik altajskega izvora,³ ki ga govorijo pre-
bivalci na evropsko-azijskem stičišču, tako na evropskem kot azijskem
območju Republike Turčije. Število njenih govorcev krepko presega 60
mio, od tega jih je manj kot polovica v evropskem delu turškega kulturno-
jezikovnega prostora. Status uradnega državnega jezika ima v matični do-
movini, ne uživa pa nikakršnega statusa kot jezik severnega dela otoške
države Ciper, torej samooklicane turške Republike Severni Ciper, kjer je
v uporabi poleg grščine, s strani Evropske Unije tod edinega uradno pri-
znanega jezika. Toda z nepriznavanjem turščine na tem ozemlju je politika
eu v protislovju s samo seboj, ignorira namreč prisotnost Turkov, ki so
se na otoku naselili v 16. stoletju. Pač pa uživa turščina status mj v re-
publikah Severni Makedoniji, Kosovu, Romuniji ter Federaciji Bosne in
Hercegovine, medtem ko je turški živelj na območju Helenske republike
in Republike Bolgarije prikrajšan za vsakršne jezikovne pravice. Upošteva-
joč faktor njene razširjenosti in števila govorcev pa o turščini nikakor ne
moremo govoriti kot o mrj.

1.2.6 Specifični primer romščine
Analogno s turščino je v kategorijo mrj nemogoče uvrščati romščino oz.
romske jezike.⁴ Po približnih ocenah je rojenih govorcev romščine v dana-

³ Altajska jezikovna družina se deli na tri podskupine: turško, mongolsko in mandžursko-
tunguško. Več kot polovica altajskih jezikov je uvrščenih v turško podskupino. Poleg tur-
ščine slednjo sestavljajo še uzbeščina, azerščina, kazaščina, turkmenščina, kirgiščina, ču-
vaščina, tatarščina, jakutščina in ujgurščina (Trobevšek Drobnak 2006, 36).
⁴ Pod oznako romščina, izpeljano iz etnonima Rom (v romščini »poročen moški, človek«),
razumemo sklop jezikov indoiranske veje indoevropskih jezikov.

12