Page 184 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika

nega maternega jezika izven domovine in na to, da jo je tujec, tj. Slovenec,
vzpodbujal k uporabi marilenghe, ki je,čeje lemogoče, vjavnosti neupo-
rablja, se je zdela avtorju naravnost smešna (Bizjak 2021, 307).
S tem v zvezi Claudio Melchior v svojem delu najprej povzema rezulta-
te raziskave Piccove iz leta 1998, ki ugotavlja, da je stopnja privrženosti
furlanstvu med ženskami rahlo nižja kot med moškimi, v čemer po nje-
nem mnenju situacija v furlanščini sovpada z rezultati večine objavljenih
raziskav o drugih manj razširjenih oz. manjšinskih jezikih (Melchior 2017,
32). Po raziskovalkini interpretaciji (str. 32) so razlike v jezikovnem obnaša-
nju med spoloma resda sistematične in dosledne, kljub temu pa zanemar-
ljive. Hipotetične vzroke za te razlike vidi v: večjih jezikovnih sposobno-
stih žensk; instrumentalnejšem pristopu žensk do jezikov; bolj racionalno-
instrumentalnem, utilitarističnem karakterju, povezanim z ženskami kot
osrednjo gonilno silo v družinskem življenju; tradicionalnem življenjskem
slogu, temelječem na ženinem skupnem življenju z moževo elementarno
družino (kar v italijanščini imenuje il patrilocalismo); morebitnih dodatnih
težavah žensk pri uveljavljanju v družbi, od tod izogibanje uporabi margi-
naliziranih jezikov, da si ne bi nakopale še večje diskriminacije.
Melchiorjeva raziskava iz leta 2014 potrjuje pogostejšo uporabo mari-
lenghe med moškimi kot med ženskami, toda istočasno kaže, da je razlika
generacijsko pogojena. Največja divergentnost se je pokazala med anketi-
ranci starostne skupine 60+. Razmerje med rednimi uporabniki furlanšči-
ne moškega in ženskega spola je znašalo 59,3 proti 40,7 (Melchior 2017,
33). Tolikšna razlika se nam pravzaprav ne zdi zanemarljiva. Po generacijski
lestvici od najstarejših v smeri proti mlajšim raziskovalčevim intervjuvan-
cem oz. intervjuvankam pa se razlika sorazmerno zmanjšuje, dokler pri
najmlajših sodelujočih generacijah, tj. starostnega razpona 18–29 let, pov-
sem ne izgine, torej se število uporabnikov in uporabnic furlanskega jezika
izenači oz. doseže razmerje 50,0 proti 50,0 (str. 33). Melchior poleg tega
poudarja, da je iz primerjave podatkov obeh raziskav evidenten dvig števi-
la govork, ki so kot jezik intervjuja izbrale furlanščino in ne italijanščine.
Celih 15 več žensk kot leta 1998 je furlanščino kot jezik intervjuja izbralo
leta 2014 (str. 33). Iz zadnjega podatka lahko sklepamo, da se mlajše go-
vorke furlanščine v zadnjem času osvobajajo nekaterih spon miselnosti, ki
so jih oklepale v nekdanji tradicionalistični furlanski družbi, medtem ko
je med pripadnicami srednjih in starejših generacij prisotna določena me-
ra nezaupljivosti, strahu ali celo sramu ob izpostavljanju pred javnostjo v
lokalnem kodu.
Avtorjeva ugotovitev na podlagi zgoraj navedene primerjave podatkov
iz prejšnjih obširnejših raziskav in izjav sodelujočih v njegovi raziskavi le-
182