Page 183 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

16.22 Moško in žensko načelo v pristopu k marilenghe

mestu je, za primerjavo, še kako umestna kritika Marka Stabeja (2017, 32),
ki se nanaša na siromašenje slovenščine:

[Č]e se z univerzitetnim izobraževanjem v angleščini študentje nau-
čijo angleškega znanstvenega diskurza, po tej logiki ne more biti dru-
gega sklepa, kot da na ta račun ne dobijo zmožnosti strokovnega in
znanstvenega izražanja in sporazumevanja v slovenščini. Da je to ne-
sprejemljivo, je jasno vsakomur, ki resno verjame v družbo znanja,
ne pa le v prestižnost, mednarodno prepoznavnost, drznost, kom-
petitivnost, odličnost in kar je še take geselske krame na sodobnem
sejmišču ničevosti.

16.22 Moško in žensko načelo v pristopu k marilenghe
Avtorjev nekdanji kolega, tržaški profesor matematike furlanskega rodu, je
kot eden izmed informantov (fg12) med izvajanjem avtorjeve ankete med
drugimiopažanjiglede selekcije marilenghe proti lenghe dal stât³² sprožil
vprašanje diskrepance med spoloma v povezavi s to tematiko (Bizjak 2021,
306). Omenil je »vizijo o posebni jezikovni dinamiki« (Bizjak 2021, 306),
ki jo je po avtorjevem mnenju povzel po enem izmed znanih italijanskih
antropologov, verjetno gre za hipotezo Franca La Cecle, ki mu ga je ome-
nil med pogovorom. Po tej hipotezi naj bi furlanščina kakor tudi celoten
furlanski spekter s svojo trdoto in grobostjo simbolizirala moško načelo,
italijanščina in celoten italijanski spekter pa naj bi s svojo mehkobo in pre-
finjenostjo ponazarjala žensko načelo (Bizjak 2021, 306). Furlanski jezik bi
po tej dinamiki bolj odgovarjal mačističnim oz. grobim govorcem, italijan-
ski pa uglajenim oz. bolj sofisticiranim. Tudi s strani drugega informanta
(fg10), poklicnega šoferja iz okolice Tolmezza, je avtor pridobil izjavo, ki
podpira to hipotezo. Anketirani zaznava, da je njegovemu sinu furlanščina
bližja kakor hčerki, ki je očitno pod močnejšim vplivom materinih vzor-
cev, slednja namreč z obema otrokoma govori izključno italijansko (Bizjak
2021, 306–307). V podporo hipotezi je bil tudi avtorjev doživljaj ob sreča-
nju s tretjim informantom, arhitektom iz južnega dela Furlanije (fg3), in
njegovo ženo, na slovenskih tleh. Medtem ko sta avtor in informant nemo-
teno diskutirala v furlanščini, se je informantova soproga, doma iz Ogleja,
sicer furlansko govoreča, vpletala v pogovor zgolj v italijanščini in se ne-
odobravajoče čudila, zakaj komunikacija med njenim možem in njegovim
sogovorcem poteka izključno v furlanščini. Njena reakcija na uporabo nje-

³² Sln. državni jezik.

181