Page 182 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika

si večina ne bo pripravljena vzeti potrebnega časa za samoopismenjenje v
marilenghe (Bizjak 2021, 305).
Za povečanje motivacije akademikov v tej smeri in ustvarjanje plodnej-
ših tal na tem področju bi morda vodstvo videmske univerze moralo pre-
vzeti vajeti v svoje roke s posebnim programom nagrajevanja, npr. v obliki
dodatnih točk za objavljanje, predstavitve konferenc in predavanj v furlan-
ščini. Vredno bi bilo ponuditi nekakšen skupni lokalni slogan, pod katerim
bi akademiki ustvarjali dodatne minireportaže v marilenghe, ki bi jih pred-
vajali študentom kot promocijsko gradivo, ti pa bi njihovim zgledom sledili
(Bizjak 2021, 305).
V podporo študentskemu ustvarjanju v marilenghe bi bilo smiselno na
vseh videmskih študijskih oddelkih uvesti fakultativni predmet, namenjen
furlanskemu akademskemu diskurzu, potekal pa bi kot niz teoretičnih pre-
davanj in praktičnih delavnic. Vanj bi bilo nujno vključiti tudi nekaj slov-
ničnih in pravopisnih vsebin ter vaj iz dikcije. Delo s furlanskimi slovarji in
slovnicami bi moralo vsekakor predstavljati eno izhodiščnih točk tovrstne-
ga kurza. Uvedba tovrstnega pouka bi pomenila jasno sporočilo študent-
ski populaciji, da je arhaični jezik njenih babic in dedkov uporaben tudi
na univerzitetni ravni. Ta populacija bi se, upoštevajoč odmik od ideološke
obremenjenosti njihovih staršev in prevladujoč sinhroni način razmišlja-
nja, nemara lažje prepustila novim izzivom. Če se bodo njeni pripadniki v
določenem trenutku počutili bolj vešči pisanja in diskusije o znanosti ter
umetnosti v jeziku, ki je nekoč veljal zgolj za družinsko kodo in govorico
prijateljevanja, bodo morda uspeli na svoja pleča prevzeti razvoj velikega
dela akademske terminologije v njem. Predvsem pa bi moralo načrtova-
nje jezikovnega aktivizma med mladimi zajeti številčnejšo populacijo ka-
kor doslej (Bizjak 2021, 305).
V veliko oporo takšnemu ukrepu v okviru univerzitetnega študija pa bi
bila intenzivna priprava bodisi klasičnega pouka furlanščine v srednješol-
skih programih ali pa, kar bi bilo po naših predvidevanjih celo učinkovitej-
še, projektnega dela v furlanščini za srednješolce. Slednji so namreč danes
vsestransko vključeni v projektno delo, kar je zanje sproščujoče in hkrati
stimulira njihov interes za učenje novosti. Sedanja, skoraj popolna odso-
tnost furlanskega jezika iz srednjih šol v furlanskem prostoru pravzaprav
pomeni nenadomestljivo vrzel (Bizjak 2021, 306).
V današnjem svetu, in furlanski mikrokozmos ni iz tega prav nič izvzet,
se vsa znanost, tehnika in kultura vrti v anglosaškem jezikovnem labirintu.
Prestiž svetovne lingue france je pravzaprav v svoje kolesje stisnil in tako
osiromašil vse druge evropske jezike, še zlasti pa manj razširjene. Na tem

180