Page 180 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika

16.21.11 Revija Zveze furlanskih pisateljev
Pozornost si vsekakor zasluži tudi literarna revija Zveze furlanskih pisa-
teljev, frl. La union dai scritôrs furlans, it. L’unione degli scrittori friulani, na-
slovljena Lis gnovis pagjinis furlanis, sln. Nove strani v furlanščini. Revija je
izhajala 30 let, do pomladi 2014, ko so jo zaradi finančnega reza ukinili. Vse-
binsko je bila bogata, sestavljali so jo članki s predstavitvami furlanskih,
italijanskih, še posebej pa osebnosti iz svetovne književnosti. Vključevala
je odlomke tujih literarnih izvirnikov s prevodi v furlanščino, obogatenimi
s komentarji. Sledile so recenzije in kratka informativna besedila o literar-
nih in jezikoslovnih novostih na furlanskih tleh.

16.21.12 Poti in stranpoti v razvoju furlanskega akademskega
diskurza
Priče smo torej kvalitetnim, čeprav ne trdnim in natančno dodelanim na-
stavkom za oživitev akademske sfere v furlanskem jeziku, resnična oživi-
tev pa je odvisna od pripravljenosti akademikov za koriščenje potencia-
lov, s katerimi razpolagajo. Volja slednjih bo lahko stimulirala razmah te
pomembne komponente pri postavitvi in uveljavljanju nove paradigme v
furlanski družbi; paradigme, ki bo sledila modernim znanstvenim, teh-
nološkim in umetniškim usmeritvam s hkratnim poglabljanjem mikro in
makro ravni. Od akademske skupnosti in akademikov kot individuumov
se namreč pričakuje transfer znanja, kompetenc in modrosti iz globalne-
ga v lokalni prostor ter obratno, tj. obogatitev globalnega, zlasti italijan-
skega in srednjeevropskega univerzuma, z umetniškimi stvaritvami ter
znanstveno-tehničnimi izumi in dosežki v lokalnem mikrokozmosu. Za re-
alizacijo takšnega cilja je potreben vsaj delni preporod individualne in ko-
lektivne miselnosti v vrstah furlanske inteligence (Bizjak 2021, 302).

16.21.13 Vzporednica z nekdanjim položajem slovenščine
Nekaj resnice potemtakem še vedno najdemo v Eratovem (2006, 6) »Uvo-
du« v Furlansko slovnico, v katerem vzporeja položaj današnje furlanščine s
pozicijo slovenščine v 19. stoletju. V nadaljevanju sicer obratno sorazmerje
med visoko izobraženostjo in tendenco po uporabi furlanščine ilustrira sli-
kovito, čeravno nekoliko poenostavljeno, pač v skladu s svojimi osebnimi
izkušnjami (str. 7):

Kot je to veljalo za slovenščino v zgodovinskem obdobju narodne-
ga prebujenja, se izobraženi sloj v glavnem ne poslužuje furlanščine.

178