Page 181 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
P. 181

16.21 Možnosti in smiselnost razvoja furlanščine v akademskih krogih


                  Dvig splošne izobrazbe zato dodatno negativno vpliva na položaj fur-
                  lanščine v družbi. Mnogokrat sem se pri svojih potovanjih po Fur-
                  laniji osebno prepričal o tem dejstvu. Ko sem hodil po Ogleju in si
                  ogledoval znamenitosti, nikjer ni bilo slišati furlanske besede; le ne-
                  kaj sto metrov od bazilike, kjer sta dva komunalna delavca polagala
                  tlakovce, sem lahko užival ob živahnem furlanskem pogovoru. Po-
                  dobno sem opazil v Vidmu, Tolmezzu, furlanščino je govoril zidar ali
                  komunalni delavec. Sklepno velja, da jezik aktivno govori sloj z nižjo
                  izobrazbo in starejša populacija [...].

             16.21.14  Aktivizem namesto eskapizma
             Če bodo želeli Furlani premagati nonšalantnost odnosa do svojega mrj
             in dvigniti stopnjo vitalnosti slednjega, bodo morali akademski krogi vse-
             kakor intenzivirati svoje dejavnosti, kar še zlasti velja za raznovrstna po-
             dročja naravoslovja in tehnike. Morda so se ravno v tem trenutku znašli na
             razpotju, potem ko so očitno začutili, da ta sfera ne sme ostati zanemar-
             jena. Če tega ne bi bili začutili, se verjetno niti ne bi lotili vseh v prejšnjih
             poglavjih opisanih eksperimentov. Recept za nadaljnji dvig živosti jezika,
             tj. izgradnjo nove, celostne paradigme, povezane z jezikom in s kulturo svo-
             jih prednikov, med drugim gotovo tiči v pospešenem ustvarjanju znanstve-
             nih, filozofskih prispevkov, člankov o umetnosti, referatov na konferencah
             in simpozijih v tem jeziku. Zgolj na ta način je namreč mogoče preskrbeti
             mlade generacije raziskovalcev, znanstvenikov, univerzitetnih profesorjev
             in intelektualcev nasploh z ustreznimi besedilnimi vzorci, ki jim bodo lah-
             ko sledili pri nadaljevanju dela. Upoštevanje tega recepta sicer ni edino, je
             pa pomembno orodje za preprečitev procesa, ki ga Matisoff (1991, 221) ime-
             nuje jezikovna evtanazija. Vendar pa je za ta korak nujen precejšen premik
             v vzorcih razmišljanja. Zlasti pomembno je soočenje s pravicami, ki jih pri-
             našatanovazakonodajainznjopogojenanovajezikovna politika.Ponaših
             opažanjih je najtrši oreh v procesu za uresničitev tega cilja pomanjkanje
             poguma furlanske intelektualne elite za odločitev, da se izpostavi pred jav-
             nostjo, s čimer še zlasti mislimo na izpostavitev pred politično javnostjo.
             Ta korak namreč zanjo očitno še vedno predstavlja delno tveganje v smislu
             izgube statusa, pomeni namreč zavračanje ustaljenih norm, ki so posledica
             pretekle, še bolj pa polpretekle politike na ozemlju Furlanije - Julijske kra-
             jine. Drugi trd oreh je ta, da bo dosega tovrstnega cilja od akademikov in
             ostalih intelektualcev terjala, da se izpopolnijo v dolgo časa zamolčanem
             jeziku njihovega ljudstva. Zategadelj se bo moral vsak izmed njih najprej
             sam pri sebi odločiti, ali si bo ta cilj sploh zastavil. Brez jasne motivacije pa


                                                                            179
   176   177   178   179   180   181   182   183   184   185   186