Page 172 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika

gister for Scientific Journals, Series and Publishers). Revija je namenjena
člankom s področij jezikoslovja, filologije, zgodovine, umetnosti in etno-
logije. Čeprav je uradno dvojezična, italijansko-furlanska, po avtorjevem
pregledu število v italijanščini objavljenih člankov v njej približno deset-
krat presega število v furlanščini napisanih člankov, ki so se uvrstili na se-
znam objav. Najdejo pa se tudi številke revije, ki ne vsebujejo niti enega
samega članka v furlanščini, kot npr. xciv (2018) 1–2. Res pa je, da pra-
viloma vsakemu članku sledi njegov povzetek v treh jezikih: italijanščini,
furlanščini in angleščini. Povzetki so glede na jezik naslovljeni s termini
Riassunto, Sunt in Abstract.
Sot la nape se je na policah sff prvič pojavila v zgodnjem povojnem ob-
dobju, tj. leta 1949, in so jo odtlej izdajali sprva štirikrat, danes pa trikrat
letno.Zrazličnih zornih kotovobravnavafurlanskozgodovino,jezikinkul-
turo. V primerjavi s Ce fastu odmerja Sot la nape furlanski besedi malo več
prostora. Če prelistamo zadnji dve številki revije iz leta 2018, torej št 3 in
št.4, v primeruprveštevilkeugotovimo,da je 24od 64strani, ki jih revija
vsebuje, zapolnjenih z besedili v furlanščini, kar predstavlja dobro tretjino
celote. V drugi številki je razmerje veliko bolj v prid italijanščini, saj je le
osem od 64 strani, torej le ena osmina celotne revije, popisanih v jeziku, ki
se revitalizira. Po pregledu zadnje številke iz leta 2019, tj. št 3–4, posvečene
dogodkom, intervjujem in svečanostim ob 100-letnici obstoja sff, prešte-
jemo 35 strani od 112, na katerih je furlanščina uporabljena kot edini ali pa
prevladujoči jezik. Med temi 35 stranmi kakih pet pretežno pokrivajo slike,
opremljene s furlanskimi komentarji, mednje pa lahko upravičeno štejemo
tudi začetni dve strani revije, ki sta dvojezični. Potemtakem je furlanšči-
na v dotični številki Sot la nape zastopana z deležem slabe tretjine vsega
tam zapisanega. Kakor koli že italijanščina kot univerzalna koda v člankih
znanstvenih revij sff prednjači, je vendarle izrednega pomena dejstvo,
da tudi v furlanskem izvirniku sproti nastaja vsaj nekaj znanstvenih član-
kov. Ti članki seveda pokrivajo izključno področja humanistike, umetno-
sti in filozofije ali, natančneje, zgodovine, etnologije, religije, jezikoslovja,
književnosti, literarne kritike in prava. Včasih se najde tudi kak članek o
športu, predvsem z zgodovinsko-etnološkega vidika, torej s področja raz-
svetljevanja v zvezi s furlansko ljudsko tradicijo. Pozitivna plat je ta, da
število tovrstnih člankov ali pa vsaj njihovih povzetkov narašča, dasiravno
ne preseže minimalnega razmerja v primerjavi z italijanščino.
Omembe vredna je še strokovna revija Scuele Furlane,²⁹ sln. Furlanska

²⁹ Angl. Norwegian Register for Scientific Journals, Series and Publishers.

170