Page 177 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

16.21 Možnosti in smiselnost razvoja furlanščine v akademskih krogih

montagne e il Plauris. Il Tiliment al è une gorne ch’e puarte al mâr lis
aghis de Cjargne: une gorne necessarie par superâ la dighe prealpine.
O podìn alore concludi scrivint che il Tiliment, cussì come che noâtris
lu cognossìn, al è plui zovin di chei âtris flums cjargnei.

Zgornje besedilo se torej nanaša na hidrologijo, ki pripada naravoslovne-
mu polu geografske znanosti. Kot že povedano, pa v furlanščini kronično
primanjkuje izvirne, tj. ne iz italijanščine ali angleščine prevedene znan-
stvene literature s področij drugih naravoslovnih ved in tehnologije. Če-
prav se furlanska kulturna dediščina ne more pohvaliti z mnoštvom pri-
merkov akademskih besedil iz naravoslovno-tehničnega sveta, v zgodovini
jezika ni bilo vselej tako. V preteklosti se je že marsikateri avtor preizku-
sil v tovrstnem ustvarjanju. V eksemplarjih različnih učenjakov bi lahko
današnji strokovnjaki, namesto da jih čuvajo in preučujejo zgolj kot reli-
kvije, prepoznali temeljne kamne za nadaljnje premike v razvoju opisova-
nja naravoslovnih pojavov. Ta besedila namreč že ponujajo številne nuj-
no potrebne neologizme. Kar se tiče tehničnih besedil, takšne osnove za
potrebe digitalne dobe pač ne obstajajo, zato strokovnjakom ne preosta-
ne drugega kot oranje ledine. Signifikanten primer avtorja naravoslovnih
študij iz prve polovice 20. stoletja predstavlja Tite Quargnâl, it. Giovanni
Battista Corgnali (1887–1956), poleg Giulia Andree Pirona in Ercola Carlet-
tija soavtor drugega dvojezičnega italijansko-furlanskega slovarja Il Nuovo
Pirona (Pirona, Carletti in Corgnali 1935). V nadaljevanju citiramo kratek
odlomek tega samouka na področju študija geologije, gre za opis geološke
sestave tal na videmski ulici Le Rive Bartuline/La Riva Bartolini (Verone
1999, 172–173):

Duncie, lis pieris neris, che siarvin di marcepît in Rive Bartuline e
in cualchi altri lûc, culì a Udin, ’e partegnin a la formazion raibliane
(Carnic), Trias superiôr. ’E vegnin iù de alte Val dal Tilimènt, indulà
che cheste formazion ’e iè svilupade, in ogni so “facies,” diluncvie il
Cianâl di Soclêf. Chest plan al è plen di fòssii.
I fòssii de nestre piere, che si presentin in sezion longitudinâl e an-
cie di traviàrs, ’e son Gasteropodos “holostòmiti” (cussì’clamaâz parcè
che àn la bocie ovâl e, abasvie, staronzade), de famee des “Pyramidel-
lidae.” E partegnin al gienar “chemnitzia” d’Orbigny, caraterizât de
conchilie bislungie, gieneralmentri grande, a ponte, cence umbriz-
zòn, componude di diviàrs zîrs.
Lis “Chemnitziis” si puedin considerâ – al è simpri il dotôr Martinis

175