Page 175 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

16.21 Možnosti in smiselnost razvoja furlanščine v akademskih krogih

Furlan des Siencis/Friulian Journal of Science, prva dvojezična znanstvena
revija v furlanščini in angleščini, ki izhaja dvakrat letno že od leta 2002. Vsi
članki v tej reviji so napisani v dvojezični verziji, torej v domačem manj raz-
širjenem jeziku in v svetovni lingui franci. Tudi ta revija je plod dela Furlan-
skega znanstvenega in tehnološkega združenja (ssetf), čigar cilji so: ra-
zvoj furlanskega znanstveno-tehničnega jezika, razvoj furlanskega jezika
v digitalnem okolju, promocija biodiverzitete v Furlaniji, objavljanje znan-
stvenih knjig v furlanščini in prevajanje teh v angleščino, štipendiranje raz-
iskovalcev,ki rezultatesvojih raziskavobjavljajotudi vfurlanščini (Societât
Sientifiche e Tecnologjiche Furlane b.l.). Uredniški odbor revije sestoji iz
po enega predstavnika vsakega oddelka videmske univerze in treh doda-
tnih ekspertov z ustreznimi kompetencami, ki jih imenuje rektor univer-
ze. Za tisk revije skrbi univerzitetna založba, tj. Forum editrice universita-
ria udinese (Societât Sientifiche e Tecnologjiche Furlane b.l.). Ustanovitelj
ssetf je bil od leta 2017 pokojni furlanski avtonomist in renomirani pro-
fesor statistike na videmski Fakulteti za ekonomijo in bančništvo Marzio
Strassoldo, ki je opravljal funkcijo rektorja videmske univerze med letoma
1992 in 2001, nato pa postal predsednik Videmske pokrajine. Vsaka števil-
ka revije se deli na tri sekcije: prvo predstavljajo izvirni znanstveni članki,
drugo tematski znanstveni članki, tretjo pa recenzije (Societât Sientifiche
e Tecnologjiche Furlane b.l.).

16.21.7 Prevladovanje prevodov nad izvirnimi furlanskimi besedili
Pretežni del današnje akademske literature v furlanščini nedvomno pred-
stavljajo prevodi iz italijanščine, še vedno večinskega jezika v akademskih
vodah na ozemlju Republike Italije, in angleščine, univerzalnega jezika so-
dobne znanosti in umetnosti. Danes se najde malo izvirnih, v furlanščini
ustvarjenih akademskih člankov in knjig. Žal kljub zgoraj opisanim posku-
som revolucionarnih sprememb na tem področju srž problema zaenkrat
ostaja nerešena. Iskati se začenja rešitve, vendar bo po naših predvide-
vanjih pot do resničnega uspeha dolga in trnjeva. Gjornâl Furlan des Sien-
cis/Friulian Journal of Science je odlična zamisel in se počasi razvija v zakla-
dnico furlanskega akademskega besednjaka, ki daje veliko prednost prav
v marilenghe izrazito podhranjeni leksiki naravoslovno-tehničnih smeri,
vendar je večina furlanskih verzij člankov te revije furlaniziranih, torej jih
ne ustvarjajo strokovnjaki dotičnih področij sami, temveč s pomočjo posre-
dnikov, tj. prevajalcev, kar pa priča o tem, da premikov v zavesti velikega
števila sodelujočih ekspertov projekt dejansko ne prinaša.
Med redkimi nastalimi in nastajajočimi prispevki evidentno prevladu-

173