Page 174 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
P. 174

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika


                  16.21.5  Furlanski pravopisni pregledovalnik besedila
                  Drugo osnovno orodje, namenjeno opismenjevanju v furlanščini, prav tako
                  sad dela arlef, je Furlanski pravopisni pregledovalnik besedila oz. on-line
                  lektor, frl. Coretôr Ortografic Furlan,³¹ ki prepoznava preko 3.000.000 fur-
                  lanskih besed. Kakor gdbtf, je tudi ta osnovan na pravilih Uradne grafije
                  furlanskega jezika, frl. La grafieuficiâlde lenghefurlane, nastale leta 2002
                  kot plod dela olf-a.

                  16.21.6  Naravoslovno-tehnične znanstvene vsebine v marilenghe
                  V letih 2013–2015 so izšle štiri številke še ene znanstvene revije, Cîl e tiere,
                  sln. Nebo in zemlja, s podnaslovom Divulgazion sientifiche in lenghe furlane,
                  sln. Širjenje znanosti v furlanskem jeziku. Revije je izdala založba Forum
                  Editrice znotraj videmske univerze, objavila pa jih je sstf v sodelovanju z
                  arlef. Te štiri publikacije ponujajo 24 znanstvenih člankov v furlanščini,
                  pokrivajo pa 14 vej znanosti. Njihova prednost je, da so za razliko od revij
                  sff usmerjene pretežno k naravoslovno-tehničnim vsebinam, torej na po-
                  dročja, kjer vlada izrazit primanjkljaj besedil v drugem romanskem, manj
                  razširjenem jeziku dežele Furlanije - Julijske krajine. Pet izmed 24 člankov
                  se ukvarja z ekonomijo, vključujoč makroekonomijo, okoljsko ekonomijo
                  in ekonomsko geografijo, štirje članki so posvečeni fiziki in prav tako štir-
                  je nevroznanosti, po en članek pa obravnava naslednje discipline: kemi-
                  jo, biologijo, meteorologijo, inženiring, energetiko, fiziologijo, forenzično
                  tehnologijo, matematiko, vitikulturo, demografijo in paleoarheologijo. V
                  vsaki izmed štirih številk so poleg člankov v furlanščini objavljeni še inter-
                  vju z enim uspešnim znanstvenikom ali poslovnežem ter po dve recenzi-
                  ji. Del omenjenih prispevkov je nastal neposredno v furlanskem jeziku in
                  je bil nato lektoriran ter recenziran s strani redakcijskega odbora, določe-
                  no število besedil so avtorji napisali v italijanščini, isti odbor jih je zatem
                  uradno prevedel v furlanščino. Po izidu predstavljenih štirih številk Cîl e
                  tiere je bila revija ukinjena, uradno zaradi pomanjkanja finančnih sredstev,
                  verjetno pa je bilo resnično ozadje njene ukinitve pomanjkanje volje so-
                  delujočih učenjakov ali pa pomanjkanje avtentičnih govorcev furlanščine
                  med znanstveniki (Bizjak 2019, 166–167). Gre pa nedvomno za svojevrsten
                  sodoben poskus uvajanja manj razširjenega jezika v znanstveno termino-
                  logijo naravoslovno-tehnične sfere.
                    Zgoraj opisani poskus ni edini, veliko večje razsežnosti v razvoju mari-
                  lenghe kot jezika znanstveno-tehničnih besedil namreč predstavlja Gjornâl

                ³¹ https://www.arlef.it/struments/coretor–ortografic–furlan/.


                  172
   169   170   171   172   173   174   175   176   177   178   179