Page 174 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
P. 174
Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika
16.21.5 Furlanski pravopisni pregledovalnik besedila
Drugo osnovno orodje, namenjeno opismenjevanju v furlanščini, prav tako
sad dela arlef, je Furlanski pravopisni pregledovalnik besedila oz. on-line
lektor, frl. Coretôr Ortografic Furlan,³¹ ki prepoznava preko 3.000.000 fur-
lanskih besed. Kakor gdbtf, je tudi ta osnovan na pravilih Uradne grafije
furlanskega jezika, frl. La grafieuficiâlde lenghefurlane, nastale leta 2002
kot plod dela olf-a.
16.21.6 Naravoslovno-tehnične znanstvene vsebine v marilenghe
V letih 2013–2015 so izšle štiri številke še ene znanstvene revije, Cîl e tiere,
sln. Nebo in zemlja, s podnaslovom Divulgazion sientifiche in lenghe furlane,
sln. Širjenje znanosti v furlanskem jeziku. Revije je izdala založba Forum
Editrice znotraj videmske univerze, objavila pa jih je sstf v sodelovanju z
arlef. Te štiri publikacije ponujajo 24 znanstvenih člankov v furlanščini,
pokrivajo pa 14 vej znanosti. Njihova prednost je, da so za razliko od revij
sff usmerjene pretežno k naravoslovno-tehničnim vsebinam, torej na po-
dročja, kjer vlada izrazit primanjkljaj besedil v drugem romanskem, manj
razširjenem jeziku dežele Furlanije - Julijske krajine. Pet izmed 24 člankov
se ukvarja z ekonomijo, vključujoč makroekonomijo, okoljsko ekonomijo
in ekonomsko geografijo, štirje članki so posvečeni fiziki in prav tako štir-
je nevroznanosti, po en članek pa obravnava naslednje discipline: kemi-
jo, biologijo, meteorologijo, inženiring, energetiko, fiziologijo, forenzično
tehnologijo, matematiko, vitikulturo, demografijo in paleoarheologijo. V
vsaki izmed štirih številk so poleg člankov v furlanščini objavljeni še inter-
vju z enim uspešnim znanstvenikom ali poslovnežem ter po dve recenzi-
ji. Del omenjenih prispevkov je nastal neposredno v furlanskem jeziku in
je bil nato lektoriran ter recenziran s strani redakcijskega odbora, določe-
no število besedil so avtorji napisali v italijanščini, isti odbor jih je zatem
uradno prevedel v furlanščino. Po izidu predstavljenih štirih številk Cîl e
tiere je bila revija ukinjena, uradno zaradi pomanjkanja finančnih sredstev,
verjetno pa je bilo resnično ozadje njene ukinitve pomanjkanje volje so-
delujočih učenjakov ali pa pomanjkanje avtentičnih govorcev furlanščine
med znanstveniki (Bizjak 2019, 166–167). Gre pa nedvomno za svojevrsten
sodoben poskus uvajanja manj razširjenega jezika v znanstveno termino-
logijo naravoslovno-tehnične sfere.
Zgoraj opisani poskus ni edini, veliko večje razsežnosti v razvoju mari-
lenghe kot jezika znanstveno-tehničnih besedil namreč predstavlja Gjornâl
³¹ https://www.arlef.it/struments/coretor–ortografic–furlan/.
172

