Page 176 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika

jejo tisti z različnih področij humanistike, npr. zgodovine, etnologije, reli-
gije, lingvistike, književnosti, literarne kritike, prava, filozofije, pa kakšno
geografsko delo ter akademska dela iz umetniške sfere. Kljub omejenemu
številu nastajajočih del v marilenghe se namreč ravno z razvojem omenje-
nih disciplin ukvarja največ eruditov, ki so pripravljeni spodbujati uporabo
dotičnega mrj.
Spodaj navajamo izvleček iz filozofsko-lingvističnega dela Oltri Wittgen-
stein e la passion pal lengaç ordenari (2003), ki ga avtor Mario Midun (2003,
44), teolog, ki se drugače ukvarja s primerjavo krščanstva in hinduizma,
sam podnaslavlja Prin esempli de filosofie par furlan:

Cumò, l’idee di Veretât come »corispuindince«, che e apartignive a la
Ete di Mieç e a la Ete Moderne, val a dî chê che si enunciave cussì: Ve-
ritas est Adaequatio rei e intellectus, no je plui sustignibil al di fûr di
unefede interealtât purementri ogjetive, che eprivilegjila»res«,o al
di fûr di une fede inte pure sogjetivitât, che e privilegji l’«intellectus«.
Vuê nissun sosten plui teorichementri chês dôs regjons dal Jessi inte
lôr indipendence e di fat chel model di Veretât al è stât scartât za di
tant timp de riflession filosofiche; di conseguence, al è stât scartât
chel lengaç e chê concezion dal lengaç che dut chest al sustignive.
O forsit, adiriture, il lengaç ordenari, plui umil, plui pussibilitist, in-
terogatîf plui che assertîf, che Wittgenstein al privilegjave, al à simpri
mostrât il Jessi intune lûs diferente, ma nissun si è nacuart.

Sledi pa utrinek iz poglavja »Flums vieris e gnûfs«, torej o nastanku reč-
nih tokov na območju Furlanije, ki je eno od poglavij v knjigi Gjeografie
furlane avtorjev Giuliana Borghesana in Gianfranca Ellera, izdanega pod
okriljem sff, kot priloge reviji Sot la nape, št. 2,leta 2001 (str.11):

Jessint la Cjadene Paleocjargnele (in grec “paleo” al vûl dî vieri o an-
tîc) la plui antighe dal nestri sisteme, i prins flums de nedstre regjon
a forin il Lumiei, il Dean, la Bût e la Fele, ch’a vegnin jù pai cjanâi de
Cjargne. In chel timp il Tiliment nol esisteve o forsit al ere un riul
di cualchi chilometro. Ma une biele dì, o miôr in cualchi milions di
agns, a saltarin fûr dal mâr lis Prealps, e i flums de Cjargne di cjata-
rin devant une dighe! Lis aghis ch’a vignivin ju dai cjanâi a forin alore
obleadis a cirî gnovis stradis par lâ tal mâr, e a’nt cjatàrin dôs: la pri-
me fra il Mont Faèit e il San Simeon–Brancot, là che vuê al sta il lâc di
Cjavaç, la seconde, uniche restade dopo lis glaciazions, jenfri cheste

174