Page 167 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
P. 167

16.19 Načrtni kulturno-jezikovni genocid nekdanje politike


                  bili številni gospodarski izseljenci v resnici politični emigranti, čeprav
                  se tega celo sami niso zavedali.

               Povsem nazorno pa raznarodovalni scenarij takratne italijanske politike
             pojasni v isti knjigi opisan dialog med furlanskim duhovnikom in čedaj-
             skim politikom na praznovanju v vasi Čenebola, frl. Cjaneule, it. Canebo-
             la. Duhovnik naj bi slednjega vprašal, zakaj ni nihče ničesar storil v smislu
             preprečitve eksodusa iz Benečije, saj bi bili problem po njegovo zlahka reši-
             li z izgradnjo tovarne na tem območju, kar bi omogočilo ohranjanje veliko
             boljše demografske podobe dežele (Zuanella, Gorjup Posinković in Qua-
             lizza 1998, 47). Politični predstavnik iz Čedada pa naj bi mu postregel z
             zajedljivim odgovorom (str. 47): »Če bi zgradili tovarno, bi omogočili rast
             delavskega razreda, ki bi se prej ali slej zavedel svojih pravic. Tej nevarnosti
             pa se je bolje izogniti.«
               Posledično je torej zajeten del furlanske in slovenske populacije iz Ita-
             lije romal na delo v tujino, misleč, da so zaradi gospodarske krize državo
             prisiljeni zapustiti, niti sanjalo pa se jim ni, da so v resnici žrtve imple-
             mentacije natančno premišljenega rasističnega in ksenofobnega scenari-
             ja, pripravljenega v političnih vrhovih svoje nove širše domovine. Pravza-
             prav so te trume ljudi na lastni koži doživele mehko varianto genocida v
             življenjskem pogledu. S kulturno-jezikovnega vidika je večina teh posame-
             znikov podlegla genocidu največjih razsežnosti, kajti slovo od domovine
             je doživljenjsko poseglo v srž njihove identitete. Polnomočnega povratka
             k svojemu jeziku in kulturi za mnoge ni bilo več ali pa je bil močno okr-
             njen. Krivično bi bilo sicer trditi, da se tako v furlanski kakor tudi sloven-
             ski diaspori v Evropi in po svetu oba dotična jezika ter kulturi ne razvijata
             aktivno. Lahko bi trdili celo obratno: ne primanjkuje dokazov, ki pričajo o
             vztrajnem ohranjanju in razvoju furlanstva ter slovenstva po različnih ko-
             tičkih evropskih držav in na drugih celinah. Člani/-ce furlanskih fogolârjev
             (furlanskih kulturnih društev), kakor tudi slovenskih kulturnih društev, ki
             se daleč od rodne zemlje med seboj nostalgično povezujejo in na ta način
             pestujejo zgolj tisti osebni minimum ukradene izvirne identitete, s pomo-
             čjo katerega si poskušajo zaceliti rane, na tujih tleh resda privzeli/- nove
             kulturno-jezikovne modele in tako svoje polje nezavednega obogatili/-e s
             kulturno večplastnostjo ter jezikovno barvitostjo. Tisti/-e izmed njih, ki so
             si to upali/-e in znali/-e ozavestiti, so to vsaj deloma prenesli/-e na svoje
             potomce, ki z boljšim ali slabšim poznavanjem jezika in kulture svojih star-
             šev oz. starih staršev v današnjem evropskem prostoru ter drugih delih
             sveta prispevajo k detabuiziranju neznatnega pomena številčno manjših


                                                                            165
   162   163   164   165   166   167   168   169   170   171   172