Page 167 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
P. 167
16.19 Načrtni kulturno-jezikovni genocid nekdanje politike
bili številni gospodarski izseljenci v resnici politični emigranti, čeprav
se tega celo sami niso zavedali.
Povsem nazorno pa raznarodovalni scenarij takratne italijanske politike
pojasni v isti knjigi opisan dialog med furlanskim duhovnikom in čedaj-
skim politikom na praznovanju v vasi Čenebola, frl. Cjaneule, it. Canebo-
la. Duhovnik naj bi slednjega vprašal, zakaj ni nihče ničesar storil v smislu
preprečitve eksodusa iz Benečije, saj bi bili problem po njegovo zlahka reši-
li z izgradnjo tovarne na tem območju, kar bi omogočilo ohranjanje veliko
boljše demografske podobe dežele (Zuanella, Gorjup Posinković in Qua-
lizza 1998, 47). Politični predstavnik iz Čedada pa naj bi mu postregel z
zajedljivim odgovorom (str. 47): »Če bi zgradili tovarno, bi omogočili rast
delavskega razreda, ki bi se prej ali slej zavedel svojih pravic. Tej nevarnosti
pa se je bolje izogniti.«
Posledično je torej zajeten del furlanske in slovenske populacije iz Ita-
lije romal na delo v tujino, misleč, da so zaradi gospodarske krize državo
prisiljeni zapustiti, niti sanjalo pa se jim ni, da so v resnici žrtve imple-
mentacije natančno premišljenega rasističnega in ksenofobnega scenari-
ja, pripravljenega v političnih vrhovih svoje nove širše domovine. Pravza-
prav so te trume ljudi na lastni koži doživele mehko varianto genocida v
življenjskem pogledu. S kulturno-jezikovnega vidika je večina teh posame-
znikov podlegla genocidu največjih razsežnosti, kajti slovo od domovine
je doživljenjsko poseglo v srž njihove identitete. Polnomočnega povratka
k svojemu jeziku in kulturi za mnoge ni bilo več ali pa je bil močno okr-
njen. Krivično bi bilo sicer trditi, da se tako v furlanski kakor tudi sloven-
ski diaspori v Evropi in po svetu oba dotična jezika ter kulturi ne razvijata
aktivno. Lahko bi trdili celo obratno: ne primanjkuje dokazov, ki pričajo o
vztrajnem ohranjanju in razvoju furlanstva ter slovenstva po različnih ko-
tičkih evropskih držav in na drugih celinah. Člani/-ce furlanskih fogolârjev
(furlanskih kulturnih društev), kakor tudi slovenskih kulturnih društev, ki
se daleč od rodne zemlje med seboj nostalgično povezujejo in na ta način
pestujejo zgolj tisti osebni minimum ukradene izvirne identitete, s pomo-
čjo katerega si poskušajo zaceliti rane, na tujih tleh resda privzeli/- nove
kulturno-jezikovne modele in tako svoje polje nezavednega obogatili/-e s
kulturno večplastnostjo ter jezikovno barvitostjo. Tisti/-e izmed njih, ki so
si to upali/-e in znali/-e ozavestiti, so to vsaj deloma prenesli/-e na svoje
potomce, ki z boljšim ali slabšim poznavanjem jezika in kulture svojih star-
šev oz. starih staršev v današnjem evropskem prostoru ter drugih delih
sveta prispevajo k detabuiziranju neznatnega pomena številčno manjših
165

