Page 171 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
P. 171

16.21 Možnosti in smiselnost razvoja furlanščine v akademskih krogih


             podatkov. Kot razloga za to odkrito navajajo strah in nezaupanje (str. 47).
             Sicer pa je raziskava pokazala, da se je v prid razvoju in promociji furlanšči-
             ne izjasnila večina intervjuvancev izven pedagoških voda, torej preostale-
             ga kadra. »Furlansko stvar« je podprl zlasti pedagoški kader (univerzitetni
             profesorji in visokošolski učitelji), ki predava na humanističnih, pravnih
             in ekonomskih študijskih programih, medtem ko je večina njihovih kole-
             gov in kolegic z naravoslovnih in tehničnih smeri izrazila bodisi odkrito
             nasprotovanje bodisi indiferentnost do teh vprašanj (str. 69). Največja iro-
             nija pa je ugotovitev, da naklonjenost izboljšavam na področju reševanja
             manjšinskega vprašanja pada sorazmerno z vzpenjanjem po hierarhični
             lestvici strokovno-znanstvenih nazivov, torej od spodaj navzgor. Z drugi-
             mi besedami, največji podporniki razvoja manjšinskega jezika v deželi so
             strokovnjaki in znanstveniki najnižjega ranga, najmanj pa se zanj zavze-
             majo najvišje rangirani. Poleg tega anketa pokaže na močno profurlansko
             usmerjenost še dveh skupin zaposlenih na univerzi. V prvo skupino sodi
             kader, ki opravlja praktična dela, to se pravi tajnice, tehniki, administra-
             torji, zlasti tisti med njimi, ki v furlanskem prostoru živijo že od rojstva.
             Drugo skupino predstavljajo mlajši anketiranci (str. 72).


             16.21.3  Znanstvene publikacije Furlanskega filološkega združenja
                     (sff)
             Poleg videmske univerze imajo precejšnjo vlogo pri počasnem pronicanju
             furlanščine v akademske kroge še druge institucije, ki izdajajo, sicer bolj
             sporadično kot pa redno, znanstvene publikacije v marilenghe. Na prvem
             mestu sta doslej že večkrat omenjeni sff in arlef, viden korak pa sta v
             tej smeri napravila tudi Ladinsko-furlanski inštitut Pre Checo Placerean,
             frl. Istitût Ladin Furlan “Pre Checo Placerean”, in Furlansko znanstveno in
             tehnološko združenje, frl. Societât Sientifiche e Tecnologjiche Furlane, it.
             Società Scientifica e Tecnologica Friulana (ssetf), ustanovljena v Vidmu
             leta 2001.
               sff izdaja dve znanstveni reviji, obe imata močno simbolična naslova
             (Societât Filologjiche Furlane 2021). Naslov prve, Cefastu, sln. Kaj počneš?,
             je alegorija na Dantejevo izjavo v De vulgari eloquentia o izrazitem odstopa-
             nju oglejske govorice od večine ostalih italoromanskih jezikovnih variant.
             Naslov druge, Sot la nape, sln. Ob domačem ognjišču, pa poudarja idejo o
             poglobljenem pisanju na temo o avtohtoni folklori na furlanskih tleh. V
             nadaljevanju vsaki od njiju posvečamo po nekaj vrstic.
               Ce fastu izhaja dvakrat letno, od leta 1920 dalje, uvrščena je v dva evrop-
             ska seznama znanstvenih revij: erih plus (European Reference Index
             for the Humanities and Social Sciences) in The Nordic List (Norwegian Re-
                                                                            169
   166   167   168   169   170   171   172   173   174   175   176