Page 170 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika

goško usmerjen, imenuje se Predšolska vzgoja in razredni pouk, frl. Siencis
de formazion primarie, in je zastavljen kot usposabljanje bodočih učiteljev
furlanščine v vrtcih in nižjih razredih osnovnih šol. Trenutno je po neura-
dnih ustnih virih s strani tamkaj zaposlenih v oba programa skupaj vpisa-
nih med 100 in 120 študentov. Ob zaključku študija morajo študentje teh
smeri svoje diplomsko delo napisati v furlanščini in univerza jim podeli
diplomsko listino, prav tako napisano v furlanščini.
Poleg teh dveh smeri videmska univerza ponuja tudi doktorski študij-
ski program Ladinistika in večjezičnost, frl. Ladinistiche e plurilenghisim,
tj. poglobljen študij ladinskega vprašanja, konvergentnosti in diskrepanc
med tremi retoromanskimi jezikovnimi enotami oz. njihovimi podenota-
mi. Izhajajoč iz dejstva, da je velika večina predavanj in vaj s področja fur-
lanistike na tamkajšnji univerzi še v poznih 90. letih 20. stoletja potekala
izključno v italijanščini, opažamo v zadnjih dvajsetih letih izjemen napre-
dek glede uvajanja furlanščine kot akademskega jezika; dandanašnji je na-
mreč slednja postala daleč prevladujoči jezik pri izvajanju predavanj in vaj
v okviru omenjenih študijskih smeri. Takšno izboljšavo sta verjetno spro-
žila dejavnika uveljavljanje nove jezikovne politike ter spremembe v vse
globlji percepciji furlanščine kot jezika, ne pa narečja. Ko govorimo o novi
jezikovni politiki, mislimo zlasti na vedno močnejši vpliv različnih medna-
rodnih deklaracij o pravicah etničnih in jezikovnih manjšin ter cele vrste
predpisov, ki urejajo položaj njihovih jezikov. S spremembami percepcije
pa poudarjamo, da se med govorci počasi izgubljajo predsodki, vse manj
se bojijo oz. sramujejo furlanščine v javni rabi, celo na uradih in v drugih
ustanovah, kjer njene rabe v preteklosti niso odobravali, čeravno ni bila z
zakonom prepovedana.

16.21.2 Nenaklonjenost akademikov pospeševanju razvoja
furlanskega jezika
Izsledki sociolingvistične raziskave, izvedene leta 2002, ki jih Linda Picco v
svoji knjigi (2013, 47–72) razčlenjuje v poglavju »Opinioni ed atteggiamenti
dei dipendenti dell’Università di Udine su temi inerenti la lingua« friulana,
kažejo, da je zgolj 41,8 profesorjev, raziskovalcev, asistentov in drugega
osebja, zaposlenega na različnih oddelkih videmske univerze, privolilo v
izpolnjevanje anketnega vprašalnika, osnovanega na izražanju mnenja o
zakonskih ukrepih za zaščito furlanščine in drugih manjšinskih jezikov ter
kultur v deželi (slovenske in nemške) in promociji furlanščine. Mnogi iz-
med tistih, ki so sicer sodelovanje pri anketiranju sprejeli, med katerimi so
tudi imena visoko uveljavljenih in renomiranih strokovnjakov, celo neka-
terih jezikoslovcev visokega slovesa, niso želeli napisati svojih anagrafskih
168