Page 169 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
P. 169

16.21 Možnosti in smiselnost razvoja furlanščine v akademskih krogih


             doporočenci ni bilo tovrstnega povpraševanja, sledili so jim še en par v le-
             tu 2006 in dva para v letu 2007. Leti 2008 in 2009 sta minili brez civilnih
             poročnih obredov v furlanščini, leta 2010 so bili trije. Nato je med letoma
             2011 in 2018 nastopil popoln premor, v letu 2019 je za to posebno uslu-
             go zaprosil en sam par, v letu 2020 je ponovno sledil predah (Bizjak 2021,
             247–248)
               Na videz gre z uveljavljanjem te nove pravice furlansko govorečih drža-
             vljanov morda res za kamenček v mozaiku, širše pogledano pa to odseva
             nov premik v razvoju furlanščine kot manj razširjenega jezika. Nagibamo
             se k predpostavki, da so ti podatki znanilci prehoda v neko novo obdo-
             bje, v katerem se jezikovna zavest furlanofonov prebuja tudi na področjih,
             kjer so se še pred tremi desetletji dotlej trdno izklesani klišeji zdeli ne-
             nadomestljivi. Proces odpiranja duha se sicer še vedno vrši pretežno na
             ravni posameznikov, ne pa v širšem kolektivnem smislu, toda bistveno je,
             da do preboja sploh prihaja. Vsak tovrsten preboj predstavlja zametek no-
             ve paradigme v pojmovanju narodove identitete. Paradigme, ki bi jo lah-
             ko definirali kot sodoben proces vračanja k prvinskosti furlanstva, to se
             pravi furlanstva, katerega temelje postavljajo današnje srednje in mlajše
             generacije prebivalstva Furlanije - Julijske krajine s sprejemanjem oz. po-
             notranjanjem drugačnih vzorcev razmišljanja in obnašanja od nekdanjih.
             Poroka namreč marsikomu predstavlja enega najpomembnejših intimnih
             dogodkov v življenju, odločitev za ta korak torej kaže na iskreno potrebo
             po povezanosti posameznika z avtohtonim življenjskim slogom njegovih
             prednikov (Bizjak 2021, 285–286).


             16.21  Možnosti in smiselnost razvoja furlanščine v akademskih
                    krogih
             Navzlic skeptičnosti večine Furlanov danes marilenghe prodira v najvišje
             hrame učenosti, razvija se namreč kot jezik znanosti, uvajajo jo kot pouče-
             valni jezik na videmski univerzi, preko različnih projektov nastajajo specia-
             lizirani slovarji in priročniki, ki študente, profesorje in raziskovalce vzpod-
             bujajo k uporabi tega manj razširjenega jezika v akademskem okolju.

             16.21.1  Univerzitetni študij furlanščine
             Na Oddelku za germanske in romanske jezike in književnosti Univerze v
             Vidmu imajo študentje na izbiro dva študijska programa znotraj prve bo-
             lonjske stopnje, povezana z lenghe e culture furlanis. Prvi, Furlanski jezik s
             književnostjo, uvrščen pod sekcijo Tuji jeziki in književnosti, frl. Lenghis
             e leteraduris forestis, je posvečen lingvistiki in književnosti, drugi je peda-


                                                                            167
   164   165   166   167   168   169   170   171   172   173   174