Page 165 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

16.19 Načrtni kulturno-jezikovni genocid nekdanje politike

Sicer pa govori o podredljivosti svojega naroda in poudari, da se na nje-
govihtleh, zizjemožeopisane vstaje Zoibagrassaleta1511, ne dogajajo
nikakršne revolucije (str. 10), za razliko od Travaina, ki sicer povzdiguje
tradicijo neubogljivosti furlanske nacije in ponosno opeva revolucionarne
iskrice iz njihove zgodovine. Morda pa vendarle oba, čeprav vsak na svoj
način, govorita o ponavljanju istega vzorca reakcij: o globoko vase skriti
upornosti, ki pa je, zgodovinsko gledano, tj. spričo neprestane podrejeno-
sti tujim vladarjem, ostala na videz zaklenjena v duši ljudstva. Slednje jo je
namreč za lažje preživetje potisnilo daleč v podzavest in si nadelo masko
vdanih in poslušnih sotans, svoj prezir do sorestants, torej svojih gospodar-
jev,palebdipodmasko,kakordabičakalonapravi trenutek,kobonotranje
trenje glasno izbruhnilo. Vendar trenutek ne napoči niti ga ni na vidiku. V
tem pogledu bi lahko stanje duha furlanskega ljudstva označili kot duhovni
status quo.
Za natančnejšo opredelitev osnovnih koordinat kolektivne identitete
svojega ljudstva D’Aronco citira geografa Arriga Lorenzija iz 30. let 20.
stoletja. Ta je kot pomembni identitetni komponenti furlanske nacije iz-
postavil nagnjenost k tradiciji in počasno sprejemanje inovacij, torej kon-
servativnost. Pri furlanskem tipu osebnosti je razlikoval med tremi po-
zitivnimi lastnostmi in dvema negativnima. K pozitivnim je prišteval re-
snost, operativnost in discipliniranost, medtem ko negativni pol sestavlja-
ta z njegovega gledišča individualizem in introvertnost. Furlan naj bi bil
po Lorenzijevo zlahka prepoznaven izven svoje ožje okolice, tako v Itali-
ji kot v tujini, njegov alpski vzorec obnašanja naj bi vidno izstopal zlasti
v primerjavi s sredozemskimi vzorci prebivalcev večjega dela Apeninske-
ga polotoka. Za globlji, bolj znanstven prikaz tipa furlanske osebnosti pa
D’Aronco povzame nekaj misli nevrologa Giovannija Pessine, ki na prvem
mestu potrjuje nagnjenost k introvertnosti, zatem omenja čustvenost in
naivnost, popolno nenadarjenost za vključevanje v družbeno življenje, od-
sotnost psiholoških značilnosti leaderja, nazadnje pa že zgoraj omenjeno
pomanjkanje iniciative na gospodarskem področju (D’Aronco in Cisilino
2012, 33–34, po Pessina 1978).

16.19 Načrtni kulturno-jezikovni genocid nekdanje politike
Pozno ozaveščanje furlanske populacije glede aktiviranja lastnih kompe-
tenc, potrebnih za razvoj sodobnega gospodarstva, ima gotovo korenine
tudi v italijanski predvojni in povojni politiki. Takoj po aneksiji furlanskega
prostora leta 1866 je namreč združena Italija posegla v življenje Furlanov,
med drugim z ukrepi sistematičnega izvažanja delovne sile s tega obmo-

163