Page 164 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika

so v Rim poslali odsekani glavi cesarja in njegovega sina, kar se razume kot
simbolno opozorilo, da z Oglejčani pač ni šale.

16.17.2 Potlačeni talent za razvijanje gospodarskih dejavnosti
Videmski zgodovinar in raziskovalec furlanske zgodovine in identitete po-
stavlja hipotezo, da glavni namen Oglejčanov v tem obdobju verjetno ni
bil zgolj trmasto kljubovanje skorumpiranemu Rimu in spletkam v vod-
stvu cesarstva, marveč razvoj trgovine, saj je Oglej predstavljal veliko go-
spodarsko križpotje med Jadranom in Baltikom. Ta upornost prebivalstva
naj bi imela po njegovem v ozadju predvsem ekonomski interes (Travain
2019, 35). Poleg zametkov Ogleja kot ekonomske in vojaške metropole ti-
stega časa vidi v njem tudi začetek kulturnega in duhovnega središča bodo-
če srednje Evrope, tj. ozemlja in ljudstev med Donavo in Jadranom (str. 35).
Odličen poznavalec svojega ljudstva in analitik njegove identitete nadalje
razglablja, da se Furlani upognejo samo, ko jih nekdo v to prisili ali pa iz
nespoštovanja in prezira do tistih, ki jim pokažejo bes, kar pa je v njegovih
očeh zelo slaba navada (str. 36). Z drugim primerom očitno izraža svoje ob-
žalovanje, da se njegovim rojakom pred besnim nasprotnikom »zatresejo
kolena«, namesto da bi se mu postavili po robu.
Če Travain spregovori o nadarjenosti prednikov svoje nacije za razvija-
nje poslovnih stikov, nam to idejo razblini eden vodilnih akterjev gibanja
za furlansko avtonomijo, zgodovinar Gianfranco D’Aronco, v svojem in-
tervjuju. Pri opisovanju prototipa Furlana namreč pravi, da slednjemu pri-
manjkuje iniciative na gospodarskem področju, čemur pa doda pojasnilo,
da je ta hiba morda danes že blažja (D’Aronco in Cisilino 2012, 34).

16.18 Furlanski tip osebnosti
Kar se tiče odnosa Furlanov do vojske, D’Aronco v istem intervjuju odloč-
no zanika, da bi bili strahopetno ljudstvo, kar mu njegov sogovornik Cisi-
lino s provokativnim vprašanjem skorajda sugerira. Po njegovem mnenju
so Furlani negotovi, pazljivi in nezaupljivi, toda po potrebi postanejo celo
tako pogumni in plemeniti, da so pripravljeni žrtvovati življenje v vojnah
za Gran Madre Patria, torej za svojo širšo domovino, kajti navajeni so se
podrejati in molče ubogati (D’Aronco in Cisilino 2012, 11). Ob tem navaja
primere obupanih vzklikov na frontah umirajočih, véliki državi materi zve-
sto vdanih vojakov – »Mame«, »Signôr«, »O voi in Paradîs« –, medtem ko o
umiranju za svojo Piccola Patria, tj. ožjo domovino, kot pravi D’Aronco, ni
kaj dosti sledi (str. 11). Tej izjavi pa intervjuvani borec za avtonomijo doda
pridih humorja, rekoč, da »je za domovino Furlanijo bolje živeti« (str. 11).

162