Page 163 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

16.17 Pacifizem in upornost kot odgovor na militarizem v furlanski družbi

16.17.1 Legendarna oglejska vstaja
Travainova knjiga je pravzaprav posvečena tej legendarni vsesplošni vstaji
prebivalstva mesta Ogleja leta 238 n. št. proti njegovemu krvniku, cesarju
tračanskega rodu, ki je med bojnim pohodom iz Panonije nad Rim z legi-
jami naskočil oglejsko obzidje, toda drzno prebivalstvo te stare utrdbe se
mu je z vsemi razpoložljivimi silami uprlo. V uporu so namreč organizirano
sodelovali moški, ženske in otroci, tako bogati kakor revni, mladi in sta-
ri (Travain 2019, 29). Travain (str. 31) z zanosom pripoveduje o njihovem
državljanskem pogumu in zgodbo poimenuje »la liende di un tignî bot«,
sln. legenda o upornosti, ki po njegovih besedah jasno kaže, kako lahko
majhen lahko prepreči interese velikega oz. velikega lahko celo uniči: »[I]ül
piçul che al strucje il grant« (Travain 2019, 29). Knjiga se konča z njegovim
lastnim v furlanščino prevedenim povzetkom pripovedi rimskega zgodo-
vinarja Herodiana o oglejski vstaji (Cesarska zgodovina, viii. knjiga), ki pa
mu sledi še kratek povzetek govora senatorja Crispinusa oglejskemu ljud-
stvu.
Bitka oglejskih državljanov proti premoči razpadajočega rimskega gigan-
ta, bitka za svobodo, ki naj bi se odvila 10. maja leta 238, je ovekovečena
tudi v dveh literarnih delih anglosaških avtorjev, tj. v žaloigri The Siege of
Aquileia (1760) dramatika Johna Homea (1722–1808) in v knjigi Iana S. Col-
linsa Spartinius (2007). V nadaljevanju na osnovi Travainovega prevoda na
kratko povzemamo dogajanje v Ogleju spomladi leta 238.
Zasedo, kisojoOglejčani postavilipred prihodom osovraženega cesarja,
sta vodila senatorja Crispinus in Menophilus. Mesto sta strateško ubranila
pred tiranovim obleganjem tako, da sta predhodno utrdila mestno obzidje,
prebivalstvo pa preskrbela z velikimi zalogami hrane in orožja. Po spodle-
telem napadu se je razjarjeni Maximinus poskusil pogajati z meščani o nji-
hovi predaji, vendar je Crispinus slednje prepričal, naj pogovore zavrnejo.
Po Herodianovem poročanju (Travain 2019, 51–58) so Oglejčani udarce na-
pada panonske legije odločno in srdito vračali. Zaprli so hiše in se vsi sku-
paj borili kot eden. Njihova morala je bila visoka in izkazali so se kot veliki
domoljubi v nasprotju s cesarjevimi vojaki, ki jih je tovrsten upor globoko
demoraliziral, v poveljniku pa vzbudil neukrotljivo jezo in sovraštvo. Po-
leg tega da mu je zmanjkovalo zalog hrane, so Oglejčani v reko, iz katere
je cesarjeva vojskačrpalavodozasvoje potrebe, odmetavali trupla, zatoni
bila več pitna. V prvih majskih dneh so njegovi lastni vojaki proti cesarju
in njegovemu sinu Maximu organizirali zaroto in ju sredi tabora pred šo-
torom ubili, poleg njiju pa še njune bližnje soborce in prijatelje. Naposled

161