Page 162 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika

žnjevanja Furlanov iz novejšega obdobja zgodovine, obelodani ogorčenje
svojega ljudstva nad militarizacijo obmejnega območja z bivšo Jugoslavijo,
ko je morala Furlanija sprejeti vlogo mejne utrdbe med kapitalističnim in
komunističnim blokom, kar njenemu prebivalstvu niti zdaleč ni ugajalo. V
tej zvezi omenja tudi prisotnost ameriške atomske vojaške baze v Avigna-
nu,ki jemedljudstvomvzbujalazeloneprijetneobčutke(Travain2019,26).
Vse to nasilje v furlanski preteklosti ni zgolj Travainovo videnje situaci-
je. Tudi D’Aronco v pogovoru s Cisilinom z grozo pripoveduje, da je imela
med italijanskimi provincami ravno videmska primat na lestvici po številu
padlih, ranjenih in vojnih sirot med obema svetovnima vojnama (D’Aronco
in Cisilino, 2012, 33).
Prav z naraščajočim antimilitarizmom v svoji deželi, ki ga vidi kot posle-
dico dolgotrajnega zasužnjevanja z vojsko in njenimi interesi, zgodovinar
povezuje dosežek ugovora vesti, ki pa sicer v zadnjih desetletjih doživlja
močno podporo v mnogih evropskih državah. Kot enega glavnih pobudni-
kov antimilitarizma na svoji zemlji Travain navaja videmskega škofa »Fre-
da«,²⁷ ki je mlade Furlane pozival h kulturi miru, saj je njihova zemlja izčr-
pana od preteklih vojn. Pri tem videmski zgodovinar citira škofove besede,
ki jih je pogumno izrekel oficirju iz vrst alpinov, italijanske elitne gorske pe-
hote,ustanovljene leta1872(Travain2019, 27):»[C]heFurlanieejere che
alpins no jerin e che a’nd è stadis ben ancje daspò, si che duncje, a’nd è
plui tradizions furlanis.« V slovenščino bi škofovo misel lahko prelili tako-
le:»Furlanijajeobstajala,tudi ko alpinov še ni bilo, tudi kasneje ni manj-
kalo furlanskih tradicij, dandanašnjih pa je še več«. Travain poudarja po-
men dosežka ugovora vesti med furlanskimi mlajšimi generacijami, pove-
zuje ga z neubogljivostjo, ki je po njegovem prepričanju od nekdaj močna
identitetna komponenta furlanskega karakterja. Slednjo vidi namreč vidi
kotbistvenielement,kijepripomogel k zmagiOglejčanov, torejprednikov
Furlanov, v obrambi svojega mesta proti diktatorskemu rimskemu cesarju
Maximinusu Tračanu ali Maximinisu Trakijskemu, znanemu kot prvemu
vojnemu cesarju, čigar tiranija nad svojimi vojaki in do ljudstvi znotraj me-
ja cesarstvajebila brezmejna. Načelu cesarstva se je obdržalzgolj trileta,
od leta 235 do 238 n. št.

²⁷ Škof Alfredo Battisti (1925–2012), ki se je vneto boril za to, da bi furlanščina postala jezik
liturgije. Oprijelo se ga je ime vescovo del terremoto, sln. škof potresnega obdobja, kajti po
katastrofalnem potresu v Furlaniji leta 1976 je zahteval, da se popotresna prenova začne z
rekonstrukcijo tovarn, nato hiš in šele nazadnje cerkva, s čimer je izkazal močno empatijo
do ljudstva v trenutku, ko ga je doletela tragedija.

160