Page 11 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

1

Opredelitev pojma manj razširjeni jeziki

Tradicionalno jezikoslovje današnjega termina manj razširjeni jeziki (mrj)
skorajda ni poznalo oz. ga ni uporabljalo za sistematično obravnavo sku-
pine jezikov, ki ji posvečamo pričujoče delo. Avtor dela želi strokovni in
širši javnosti pokazati, da je v današnjem globaliziranem in uniformira-
nem svetu za ohranitev jezikovne, kulturne in etnološke pestrosti nujno
potrebno te jezike ter z njimi povezano problematiko obravnavati kot po-
sebno jezikoslovno kategorijo. V angleščini se jezikoslovci zanje poslužu-
jejo terminov lesser-spoken/lesser-used/lesser-known languages oz. less com-
monlyused/lesswidelyused/spokenlanguages,v francoščini leslanguesdemo-
indre extension/diffusion, les langues rares oz. les langues moins répandues, v
italijanščini le lingue meno diffuse/parlate.

1.1 Zametki problematike manj razširjenih jezikov
v evropskem prostoru
Leta 1982 je bila kot sad razprave o manjšinskem vprašanju v evropskih dr-
žavah v tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom in Svetom Evrope
ustanovljena nevladna organizacija, imenovana Evropski urad za manj raz-
širjene jezike (The European Bureau for Lesser-Used Languages – eblul),
katere vodstvo je prevzel tržaško-slovenski novinar in publicist Bojan
Brezigar. Poglavitna cilja urada sta bila pospeševanje medsebojnega po-
vezovanja govorcev te skupine evropskih jezikov in vsestranska promocija
jezikovne raznolikosti na evropskih tleh. Dve leti kasneje, tj. leta 1984, je
organizacija prenesla svoj sedež v Dublin, od leta 1992 dalje je delovala v
Bruslju. S svojimi sestavnimi odbori, posejanimi v 13 državah članicah, je
zastopala približno 50 mio evropskih govorcev, pripadnikov etnij in sku-
pnosti, katerih materni jezik ali jezik osnovne komunikacije sodi v obrav-
navano skupino. Urad je bil pod krinko pomanjkanja finančnih sredstev
leta 2010 ukinjen, nadomestilo ga je Omrežje za enakopravnost jezikov
(European Language Equality Network – elen). Po podatkih iz septem-
bra 2018 elen vključuje 60 civilnih iniciativ iz 20 držav, bori pa se za
uveljavitev 44 jezikov znotraj evropskega prostora.
Po naročilu Odbora za kulturo in izobraževanje Evropskega parlamenta
je leta 2013 Generalni direktorat za notranjo politiko pri Evropskem par-

9