Page 149 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

16.12 Časopisi in revije v marilenghe

zobozdravnik Feliç/Felix Marchi. Financiranje lista je na svoja pleča pre-
vzel sam Marchi. Po eni strani je imel močno politično konotacijo, saj sta
pri oblasteh že od časa fašizma dalje oba slabo zapisana vneta anarhista
in antifašista, v njem promovirala idejo o avtonomiji Furlanije. Po drugi
strani je izjemnega pomena jezikovna plat tega prvega časopisa, natisnje-
nega dut par furlan (sln. docela v furlanščini), kajti Marchetovi članki pred-
stavljajo zametek furlanske jezikovne norme, torej prvo fazo dolgega in
zapletenega procesa standardizacije furlanščine, ki danes še vedno pote-
ka (Bizjak 2017, 28). Po delih je namreč objavil slovnična pravila s prime-
ri, komentarji in z zgodovinskimi utemeljitvami, ki nato leta 1952 izidejo
v obliki prve sistematične slovnice furlanskega jezika Lineamenti di gram-
matica friulana. Čeprav je delo napisano v italijanščini, je njegova vloga v
razvoju furlanistike neprecenljiva, ponuja namreč jezikovni model pisne
rabe furlanščine. Posebej odmeven je bil Marchetov prvi članek »Autono-
mie e lengâç«, objavljen v prvi številki domovinskega časopisa, tj. z dne 24.
februarja 1946, v katerem izpostavlja dva medsebojno tesno povezana vi-
dika: kulturnega in političnega (str. 29). Kulturni vidik se kaže v pozivu k
uvedbi pouka furlanščine v šole, k usposabljanju za to potrebnih učiteljev,
kot začasno oz. zasilno rešitev pa predlaga večerne tečaje. Dve leti kasne-
je tudi sam ponudi praktičen model tovrstnega izobraževanja s pripravo
in izvedbo predhodno omenjenega prvega tečaja. Politični vidik pa je nje-
gova neposredna zahteva po politični avtonomiji furlanskega prostora. Ni
torej naključje, da sta kot logo časopisa izbrala orla, simbol patriarhata, ki
predstavlja tudi osrednjo podobo furlanske zastave. Slednja namreč sesto-
ji iz modre podlage, v središče katere je postavljen enoglavi orel zlatoru-
mene barvezrdečeobrobljenimikremplji, njegova krila so razprta, glava
je obrnjena v levo, kljun pa odprt. Večina Marchetovih večjih stvaritev je
pravzaprav nastala v obliki prispevkov, sproti objavljenih na straneh Patrie.
Nikakor pa ne smemo pozabiti, da brez Marchijeve finančne podpore časo-
pis ne bi bil mogel izhajati. S tem v zvezi navajamo D’Aroncov komentar,
»da je bil slednji roka, Marchet pa um Patrie« (D’Aronco in Cisilino 2012,
56). Publikacija kasneje postane sfuei cuindisinâl, štirinajstdnevnik, od leta
1978 pa časopis izdajajo mesečno pod rahlo spremenjenim naslovom, tj. La
Patrie dal Friûl, in pod oznako sfuei mensîl indipendent. Od leta 2010 dalje je
njegovaurednicaDreeValcic/Andrea Valcic.
Drugi, katerega snovalec in urednik je Renzo Balzan Edelweiß,²² pa pod

²² Med drugim je bil tudi vodja in urednik oddaje Cuintri Cjargne – un spazi di informazion e
culture intenestrelenghe v okviru lokalnega televizijskega programa Tele Alto Bût di Paluce.

147