Page 145 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Multilingvizem, odsev zgodovine furlanskega ozemlja

pacijo ozemlja, ki pa ni prinesla kakšnih večjih mutacij z vidika nadaljnjega
sociolingvističnega razvoja na furlanskih tleh.

16.10.3 Prihod standardne italijanščine na furlanska tla
Po letu 1866, tj. po aneksiji zahodnega dela in osredja Furlanije k sicer že
leta 1861 zedinjeni Italiji, je v zgoraj naštetih mestnih središčih, torej v fur-
lanskem urbanem okolju, na beneški substrat sédel italijanski superstrat.
Vzhodno furlansko ozemlje je bilo k Italiji anektirano z zamikom, leta 1919,
to se pravi ob koncu prve svetovne vojne. Standardizirana italijanščina oz.
toskanščina je prevzela vlogo uradnega državnega jezika in istočasno seve-
da prestižnega jezika, najprej znotraj Italijanskega kraljestva ali Kraljevine
Italije, 85 let kasneje, po drugi svetovni vojni, leta 1946, pa Republike Ita-
lije. 160-letno obdobje italijanizacije ozemlja je furlanski jezik in kulturo
postavilo pred še težjo preizkušnjo, kajti v urbanem okolju sta prevladovali
in se v govorih meščanstva medsebojno hibridizirali nekdaj močno uvelja-
vljena beneščina in standardna italijanščina kot novi koinè mlade skupne
države.Tojespričotesne sorodnostimed jezikoma seveda normalen pojav,
medtem ko je podeželje vsem pritiskom navkljub ohranjalo zvestobo fur-
lanski govorni tradiciji. Mesto spremenljivke v trojezičnem spektru je to-
rej po obdobjih izmenjave med nemščino in beneščino prevzel italijansko-
beneški hibrid.

16.10.4 Mnogojezični spekter v današnjem furlanskem prostoru
Model trojezičnosti pa ni zgolj preživel do današnjega dne, celostno gle-
dano je prešel v mnogojezični spekter. Pri opisovanju današnje realnosti
na furlanskem govornem območju moramo najprej poudariti koeksistenco
omenjenih treh romanskih idiomov, torej italijanščine in beneščine, v pre-
cejšnji meri zlitih druge v drugo, ter furlanščine, ki kljub svojim očitnim
odstopanjem od njiju postaja vse dovzetnejša za hibridizacijo z njima. Iz
spektra ne moremo izpustiti niti latinščine, ki še vedno delno živi kot jezik
duhovščine in verskega obredja, dasiravno ji je standardna italijanščina v
tej sferi odmerila drugo mesto. Po zaslugi posameznih duhovnikov, furlan-
skih »čedermacev«, se je po nekaterih cerkvah začela občasno pojavljati ma-
ša tudi v furlanščini, kar dandanes postaja celo predmet sistematične pro-
mocije. Takšna usmeritev je sicer bolj kot sad nenadnega narodnega prebu-
jenja rezultat širjenja nove evropske jezikovne politike, ki vztraja v progra-
mih oživljanja kulturno-jezikovnih dediščin manjših avtohtonih evropskih
nacij. Dodati je treba še obstoj in sočasni razvoj petega ter šestega jezika
znotraj furlanskega prostora, tj. standardne slovenščine in nemščine ter

143