Page 154 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika

kem je odločitev o uvajanju furlanščine v kurikulum posameznih srednjih
šol prepuščen njihovim vodstvom, posledično pa ga izvajajo manj sistema-
tično, pretežno v okviru projektnega dela.

16.15 Klasifikacija furlanščine na svetovnih lestvicah ogroženih
jezikov
Po kriterijih Unescovega svetovnega atlasa ogroženih jezikov (gl. 1.7) je fur-
lanščina klasificirana kot definitely endangered language/zagotovo ogrožen
jezik, uvršča se torej na tretjo ali sredinsko stopnjo po tej lestvici (Moseley
2010). V članku »Identity Changes in the Slovenian and Friulian Linguistic
Communities in the Province of Udine, Friuli-Venezia Giulia, Italy« avto-
rica Danila Zuljan Kumar (2018) to utemeljuje z dejstvoma, da se je otro-
ci ne učijo več kot svojega maternega jezika v šoli in da v šoli ni prisotna
kot poučevalni jezik, temveč zgolj kot eden izmed učnih predmetov oz. v
projektnem delu, kar pa je pogojeno s finančnimi sredstvi in kompetenca-
mi učiteljev, čeravno 4. člen zakona št. 482/1999 predvideva tudi možnost
uporabe furlanščine kot poučevalnega jezika (Zuljan Kumar 2018). Defini-
cijo furlanščine po Unescovi lestvici Simone De Cia z Univerze v Manche-
stru v svoji doktorski disertaciji »The Vitality of Friulian in the Province of
Udine: A Sociolinguistic Study« vzporeja z vsebinsko podobno, a z drugač-
nimi termini formulirano tretjo, tj. srednjo stopnjo po Whaleyevi lestvici:
disappearing language/izginjajoč jezik (De Cia 2013, 14).

16.16 Problem bipolarnosti furlanske identitete
Kulturna identiteta Furlanov, ujeta med zgodovinskim ozadjem njihove
ožje domovine, ter potrebami in prioritetami njihovega vsakdana, odseva
mnoga protislovja in nelogičnosti. Vzorci obnašanja, ki so razvidni iz nji-
hovega pristopa do domačega jezika in tudi do lastne kulturne dediščine,
marsikdaj presenečajo.

16.16.1 Drugost Furlanov znotraj italijanskega prostora
Po eni strani izražajo izjemen ponos, pri mnogih je čutiti globlje oza-
veščeno spoznanje o njihovi drugosti v sklopu italijanskega kulturno-
jezikovnega prostora. To neidentificiranje s kulturno-jezikovnimi tradi-
cijami svoje širše domovine se kaže npr. v pogostem neodobravanju ob-
stoječega političnega sistema, prepirljivosti, želji po izstopanju, ki včasih
prerastejo v nekakšen bojni duh. Izredno radi tako oživljajo zgodovinske
dogodke, v katerih se je pokazalo junaštvo furlanskega ljudstva. Eden ta-
kšnih je spomin na véliki furlanski kmečki upor, ki se je razvnel 27. fe-

152