Page 146 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike
P. 146

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika


                  njunih osamosvojenih narečij. Slednja tvorijo več jezikovnih otokov zno-
                  traj, zlasti pa ob robovih furlanskega geografsko-kulturnega prostora. Kot
                  adstrat vršijo minimalen vpliv na razvoj furlanskih govorov, znatno pa bo-
                  gatijo prostor z drugimi etnološkimi prvinami, npr. kulinaričnimi. Kot pri-
                  mer slovenske etnične posebnosti, prisotne na ozemlju, omenimo izdelek
                  v furlanščini imenovan la gubane, it. la gubana, za Nadiške doline značilno
                  zvrst slovenske potice.²⁰
                    Poleg prisotnosti zgoraj navedenih šestih jezikov na veljavi vedno bolj
                  pridobiva sedmi kod, tj. angleščina kot globalna lingua franca. Vzadnjih
                  desetletjih slednja v obliki adstrata nezadržno prodira ne le v vse profesio-
                  nalne domene, temveč tudi v sleherno poro osebnega življenja furlanskega
                  prebivalstva. Njenim vplivom so izpostavljeni vsi v deželi prisotni jeziki.


                  16.11 Furlanščina v radijsko-televizijskih programih
                  Čeprav zakon št. 482/1999 predvideva predvajanje programov v furlan-
                  skem jeziku v okviru javnih radijskih in televizijskih postaj ter kljub raz-
                  ličnim dogovorom oz., bolje rečeno, poskusom dogovorov med ustreznimi
                  ministrstvi in rai po ugotovitvah furlanista s celovške univerze Luca Mel-
                  chiorja to doslej ni obrodilo kaj dosti sadov (Heinemann in Melchior 2015,
                  558–559). Prihajalo je do občasnih sporadičnih poskusov predvajanja infor-
                  mativnih oddaj, dogovori so bili realizirani le delno, tako da je to področje
                  žal končalo le v rokah dveh zasebnih radijski postaj s sedežema v Vidmu,
                  ki pretežni del programa oddajata v marilenghe.
                    Prva je Radio Ondis Furlanis/Radio Onde Furlane, neformalno imeno-
                  van radio libar dai furlans, ki deluje že 40 let kljub mnogim zunanjim po-
                  skusom omejevanja oddaj v furlanščini. Približno 60 programa te postaje
                  poteka v domačem jeziku. Italijanski del programa po Melchiorjevem na-
                  vajanju zajema predvsem glasbene točke, ki so plod sodelovanja zunanjih
                  sodelavcev (str. 559). Tamkaj zaposlenim novinarjem gre zasluga tudi za
                  sprotno poročanje o programu postaje na spletu že od leta 1996, poleg tega
                  igrajo pomembno vlogo pri podpori gledališke in glasbene ustvarjalnosti
                  v marilenghe (str. 559). Druga je Radio Spazio 103, ki v furlanščini oddaja
                  več kot tri ure dnevno. Avtorju pričujočega dela je sicer med pogovori več
                  različnih profilov furlanskih govorcev dejalo, da so za njihovo uho moteče
                  številne italijansko-furlanske interference, ki so v govoru kadra obeh po-
                  staj stalno prisotne.


                ²⁰ Slikovita izpeljanka la gubanete pa se uporablja za označevanje računalniškega pojma »af-
                  na«.


                  144
   141   142   143   144   145   146   147   148   149   150   151