Page 147 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

16.11 Furlanščina v radijsko-televizijskih programih

16.11.1 Filmska produkcija v furlanščini
Omenimo prvi celovečerni igrani film v furlanskem jeziku, Maria Zef, reži-
ran leta 1981, produkcijo rai 3 (Cottafavi 1981). Predvajali so ga kot seri-
jo v dveh delih. Režiser Vittorio Cottafavi in scenarist Siro Angeli v njem
pripovedujeta tragično zgodbo z začetka 20. stoletja. Protagonistki sta osi-
roteli sestrici Mariute in Rosute, najprej izgubita namreč očeta, ki je šel s
trebuhom za kruhom v Ameriko, nato pa še od garanja izčrpano in obolelo
mamo. Kot siroti se prebijata skozi bedo vsakdanjega življenja, po težkih
preizkušnjah skrb zanju naposled prevzame stric, Barbe Zef. Zgodba se od-
vija v mračnih okoliščinah, polna je bridkosti in družbenih tabujev, kakr-
šni so družinski incest, umor, abortus in sifilis. Slednji so poleg revščine
in težkih socialnih razmer tudi vzrok za to, da italijansko ministrstvo za
kulturo režiserju dolgo ni dovolilo realizacije projekta. Film, nastal po is-
toimenskem romanu Paole Bianchetti Drigo iz leta 1936, postavljenem v ar-
haično ruralno okolje karnijskega hribovja, je opremljen s podnapisi v ita-
lijanščini. Projekcija filma na 76. Beneškem mednarodnem filmskem festi-
valu leta 2019 daje umetnini posebno vrednost, bila je tako rekoč ponovno
odkrita.
O vzponu produkcije sedme umetnosti v furlanskem jeziku, ki je sledil
v 80. in 90. letih 20. stoletja, zlasti po Mostre dal Cine Furlan leta 1988,
pišejo Rosso (2006, 298–304) ter Mariuz in Scodeller (210, 51), Minigutti
pa o tematiki spregovori v intervjuju »Cinema in lingua friulana: intervista
a Dorino Minigutti«, ki ga je posnela arlef (Agjenzie Regjonâl pe Lenghe
Furlane 2020).
Naštejmo zgolj nekaj naslovov iz dosedanje filmske produkcije v mari-
lenghe: I dincj de lune (1999) avtorja Lorenza Bianchinija, prvi film žanra
grozljivke, Lidrîs cuadrade di trê (2001) istega režiserja, biografski film o pi-
satelju Pieriju Menisu PieriMenis, ricuarts difrut (2001), delo Laura Pitti-
nija, komedija Buris, libars di scugnî vignî (2000) Massima Garlattija-Coste,
dokumentarec Friûl, viaç te storie (2004) istega avtorja itd. Bogata je pro-
dukcijanapodročju risanih filmovsprevodom vfurlanščino,npr. Lupo
Alberto/Berto Lôf, Little People/Omenuts, namenjenim predvsem potrebam
pouka furlanščine v šolah, torej v funkciji didaktičnih pripomočkov. Dobe-
sedno razcvetela se je tudi ustvarjalnost na področju produkcije videopri-
pomočkov kot pomemben del razvoja mariscuele.²¹

²¹ Termin sicer označuje šolo v maternem jeziku, torej v furlanščini, kar pa se uresničuje le
v manjši meri, s projektnim uvajanjem pouka posameznih predmetov v tem jeziku, tj. kot
eksperimentalna oblika pouka.

145