Page 152 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika

sporočilu postregli s kratkim pritrdilnim odgovorom, da »je prisotnost fur-
lanščine na Wikipediji precej skromna« in da imajo nekaj idej za izboljšanje
stanja, vendar jih doslej še niso uspeli udejanjiti.

16.13.1 Furlanska beseda v blogih
Pretežno v drugi polovici prvega desetletja 21. stoletja se pojavlja pisanje
blogov v marilenghe, vendar število avtorjev ostaja zelo omejeno. Iz njiho-
vih objav je jasno, da so to večinoma ljudje, ki so za furlanščino posebej
zainteresirani (Heinemann in Melchior 2015, 568). In če sta bila za prve
ustvarjalce tovrstne oblike komunikacije v furlanščini tipična raba lokalnih
variant jezika in fenomen furlansko-italijanskih jezikovnih interferenc, je
v nasprotju s tem v sodobnejših blogih zaznati izrazito nagnjenost k upora-
bi koinè, kakor tudi k upoštevanju pravopisnih pravil (str. 568). Ta premik v
smeri kakovosti jezika blogov Melchior (str. 568) pripisuje dejstvu, da se je
v novejšem obdobju blog kot sredstvo komuniciranja depersonificiral ter se
namesto tega institucionaliziral, postal je namreč sredstvo uradne komu-
nikacije političnih, kulturnih in drugih gibanj, služi pa tudi kot dodatek k
radijskim in televizijskim oddajam, za publicistične in literarne namene.

16.13.2 Jezikovna pestrost modernih družbenih omrežij
Melchior podobne ugotovitve navaja tudi glede komuniciranja furlanofo-
nov preko drugih modernih družbenih omrežij. Pri osebnih profilih upo-
rabnikov opaža prisotnost raznolikih dialektalnih variant, mešanje furlan-
skih in italijanskih jezikovnih prvin, medtem ko sta za institucionalno sfe-
ro komuniciranja značilna dosledno spoštovanje zakonitosti standardne-
ga jezika in težnja k uporabi pravilne grafije (Heinemann in Melchior 2015,
570).

16.14 Statistični podatki o prisotnosti furlanščine v furlanskih
vrtcih, osnovnih in nižjih srednjih šolah
Pouk furlanščine poteka bodisi v obliki izbirnega predmeta Lingua friula-
na ali pa kot učnega jezika v okviru drugih predmetov po rednem kuriku-
lumu, npr. Informatica, Educazione allo sport itd., kot eksperimentalna
oblika pouka. Uvedena jebilanaravni vrtca, it. scuola dell’infanzia, osnov-
ne šole, it. scuola dell’infanzia, kar v slovenskem vzgojno-izobraževalnem
sistemu ustreza nižjim razredom osnovne šole, ter nižje srednje šole, it.
scuola secondaria di primo grado, ki je v Republiki Sloveniji primerljiva z
višjimi razredi osnovne šole. Pouk lahko izvajajo ustrezno usposobljeni

150