Page 144 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika

Janeza in Stephena Langtona, ki je postavila na oblast izključno plemiče
(str. 30).

16.10.2 Jezika plemstva: nemščina in beneščina
Vrnimo se k položaju posameznih jezikov znotraj te politične enote, na
ozemlje, na katerem se je potemtakem vzpostavil koncept vzporedne tri-
glosije: trojezični spekter, ki se je skozi nadaljnja zgodovinska obdobja bo-
disi ohranjal bodisi spreminjal v štiri- in petjezični, konstanta v nadaljnjem
razvoju jezikovne atmosfere v tem prostoru je bila vsekakor večjezičnost.
Po 353 let trajajoči neodvisnosti pod oblastjo nemško govoreče aristokra-
cije se je leta 1420 zgodil politični premik, namreč invazija sosednjih Be-
netk, ko je pretežni del furlanskega ozemlja padel v naročje Serenissime.
Ta premik je hkrati prinesel v deželo nov jezik plemstva in prestiža, torej
beneščino. Kot jezik višjih slojev je bila slednja sicer omejena na urbano
okolje, medtem ko se je med vaškim življem razvoj furlanščine živahno na-
daljeval. Da so se po izgubi neodvisnosti, ko se je furlanski prostor znašel
pod beneško nadvlado, venetizirala predvsem furlanska mestna središča,
to so Udin, Gurize, Cividât, Çarvignan, Palme, Glemone, San Denêl, Codro-
ip, Spilimberc, Tumieç, Tisane, jasno kaže tudi današnje sociolingvistično
stanje. Beneščina je izpodrinila nemščino, čeravno so parlament Patrie dal
Friûl ohranili vse do leta 1797, tj. do propada Beneške republike in prehoda
Furlanije pod Habsburžane. To pomeni, da je vzporedni trojezični koncept
obstajal naprej, toda z zamenjavo enega sestavnega člena: nemščino je v
parlamentu in plemiških krogih nadomestila beneščina. Ker pa stik dveh
genetsko bližnje sorodnih jezikovnih kodov vendarle vedno sproži proces
medsebojnega mešanja njunih prvin, saj se uporabniki enega in drugega
koda med seboj zlahka razumejo, kar ne zgolj preprečuje izolacijo, ampak
celo vzpodbuja aktivno komuniciranje med njimi, je to počasi vodilo v pro-
ces hibridizacije furlanskih govorov in beneščine. Če je bila torej v preteklo-
sti korelacija furlanščine z nemščino kot germanskim jezikom nevtralna,
kar je nastajajočo marilenghe varovalo pred kontaminacijo iz jezikovne so-
seske, je njeno razmerje z beneščino kmalu postalo odnos dveh tekmecev,
ki želita preglasiti drug drugega.
Vrnitevpretežnegadelafurlanskega ozemljavgermanske roke,torej pri-
ključitev pod Habsburško monarhijo leta 1797, je pomenila ponovni povra-
tek nemščine in umik beneščine, torej se eden od treh členov triglosije zo-
pet zamenja, tokrat pač nemščina zasije na piedestalu namesto beneščine,
vendar le za krajše obdobje, tj. do začetka 60. let 19. stoletja, če seveda iz-
vzamemo kratek francoski intermezzo, tj. kratkotrajno Napoleonovo oku-

142