Page 150 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika

naslovom Ladins dal Friûl nosi še dolg podnaslov Periodic-mensîl di informa-
zion e culture sul cont de minorance celtiche dai Ladins de Furlanie. Gre torej za
mesečni list informativno-kulturnega značaja o ladinski manjšini keltskih
korenin na območju Furlanije. Avtor in idejni vodja je s podnaslovom oči-
tno hotel poudariti prvino keltskosti, obrača se torej na prednike Furlanov,
Karnijske Gale, ki naj bi se tod naselili v 4. ali 3. stoletju pr.n.št., pa ne le
na ozemlju med Livenco in Timavom, torej na območju današnje Furlanije,
temveč v nekoliko širšem prostoru, ki je obsegal tudi Koroško in Kranjsko
(Menis in Verone 1995, 32). Vsa tri imena pokrajin, se pravi Karnija, Ko-
roška in Kranjska, so izvedena iz korena »karn«, »krn«. Starorimski zgo-
dovinar, pisatelj in naravoslovec Plinij Starejši (*–79 n. št.) v svojem delu
Naturalis Historia (77 n. št.) to pokrajino, katere prebivalci so se preživlja-
li s poljedelstvom in obrtjo, poimenuje Carnorum Regio (Menis in Verone
1995, 33). Za njim v 39. knjigi svojih Annales Tit Livij (*ok. 59 pr.n.št.–17
n.št.) poroča o njihovem zavezništvu z Noričani onstran hribovja ter raz-
vijanju stikov s sosednjimi Japidi, Veneti, preko slednjih pa tudi z Rimlja-
ni (Menis in Verone 1995, 33). Bili naj bi pacifistično ljudstvo, ki se je tod
ustalilo, ker je naletelo na velike površine rodne zemlje, in ki je v tej deže-
li vztrajalo kljub kasnejši dominaciji rimske vojske. Namesto umika so se
okupatorju očitno raje podredili in sprejeli romanizacijo (Menis in Verone
1995, 35). O tematiki piše tudi Martin Bavčer (1595–1668) v svojem v latin-
ščini ustvarjenem delu Historia Rerum Noricarum et Foroiuliensium (1663),
sln. ZgodovinaNorikainFurlanije, kigajespisalpod psevdonimom Ga-
udentius Hilarius Goritianus. Sočasno urednik Balzan izpostavlja drugi s
furlanstvom povezan element, tj. pripadnost potomcev tega karnijskega
življa ladinskemu območju v Ascolijevem v smislu pripadnosti te etnično-
kulturne enote skupni ladinski entiteti. Spočetka je založništvo Ladins dal
Friûl prevzelo društvo Associazion Culturâl di Buje “Friûl tal Nord,” pet let
kasneje, tj. leta 2003, pa Associazion “Cjargne Culture” (Balzan 2003, 6).
Slednje ima svoj sedež v kraju Tierç di Tumieç v Karniji. Od leta 2002 me-
sečnik izhaja v elektronski obliki, tako da je bila naklada minimalizirana,
število izvodov pa odtlej omejeno predvsem v skladu s potrebami knjižnic,
inštitutov in šol. Balzan je časopis urejal do svoje smrti leta 2016.
Nesmemoprezreti mesečnikaIntfurlane, tiskanegavobdobju1963–1987,
nastalega na pobudo in pod okriljem Etelreda Pascola (1898–1991) (Finco
2012, 142), pred in med vojno preganjanega antifašista, politika, komer-
cialista in književnika – prevajalca, predsednika Unione federalista delle
comunità etniche europee (ufce), po vojni pa enega od ustanoviteljev
Gibanja za Furlanijo (Bergamini, Cesare in Scalon 2011).

148