Page 148 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika

16.11.2 Multimedijski spektakel: satira o furlanski identiteti
Veliko mero ustvarjalnosti je zahteval multimedijski spektakel kulturnega
društva iz Feagne/Fagagne Felici ma furlans (2011), v slovenskem prevodu
Srečni, pa čeprav Furlani, ki ga je podprl expo v Milanu, posnet pa je bil
v milanskem Piccolo Teatro Grassi, torej izven Furlanije. Govorimo o seriji
kratkih videofilmov, razdeljenih v dve sezoni (la prime e la seconde stagjon)
druga je bila deležna tudi podpore arlef. Tema spektakla je homo furla-
nus, satira o furlanski identiteti in njeni umeščenosti znotraj italijanske
sfere, scene spominjajo na angleški Monty Python. Scenarista in režiserja
sta Alessandro Di Pauli (1979) in Tommaso Pecile (1978), snemanje sta fi-
nancirala sama s prodajo vstopnic naokrog po Furlaniji, kjer so posamezni
posnetki nastajali. Videofilmi so opremljeni s podnapisi v različnih jezikih:
italijanščini, angleščini, francoščini, španščini in sodobnem tržaškem go-
voru. Njun spektakel je prejel prvo nagrado na Roma Web Fest (Festival
Internazionale delle Web Serie) leta 2014 in na Bilbao Web Fest leta 2015.
Zadnji dosežek društva je leta 2019 posneta parodija na sodobni talk show v
treh epizodah pod naslovom Facchin Center. Snemanje serije, ki ni več zgolj
alegorija na furlanstvo, temveč na človeštvo v celoti, je s finančno podporo
omogočila arlef.

16.12 Časopisi in revije v marilenghe
Kar se tiče furlanskega tiska, res vsa uradna poročila navajajo vrsto časopi-
sov in revij, v katerih je nekaj objav tudi v marilenghe, kot so npr. tedniki Il
Friuli, La Voce isontina, La Vita Cattolica, v katerih se najde po ena stran fur-
lanskih besedil, ali pa dnevnik Messaggero Veneto, ki v lokalnem jeziku ob-
javi po eno stran mesečno, poleg tega po eno rubriko v furlanščini vsebuje
tudi vsakodnevna naslovna stran. Toda v resnici so te skromno odmerje-
ne rubrike pravi pesek v oči, saj nam povedo, kako mačehovski je dejansko
odnos vodstev do vprašanja manjšinskih jezikov v deželi. Od leta 2006 da-
lje sicer izhaja, pod finančnim okriljem dežele fjkmesečnik Il Diari, ki se
je po dveh letih prelevil v petnajstdnevnik. To je brezplačen, v celoti v fur-
lanščini tiskan informator, kar vsekakor pomeni pozitivno potezo oblasti.
Njegov urednik je od vsega začetka Mauro Tosoni (Finco 2012, 142).
Daljšo tradicijo in globljo simbolično vrednost pa imata vsekakor meseč-
nika La Patrie dal Friûl in Ladins dal Friûl.
Slednje velja zlasti za prvega, ki sta ga leta 1946 osnovala kot tednik pod
polnim naslovom Patrie dal Friûl, sfuei setemanâl indipendent, torej v dobe-
sednem prevodu neodvisni tedenski list, že omenjeni duhovnik z velikim
pedagoškim poslanstvom Josef Marchet, in njegov somišljenik, videmski

146