Page 143 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Multilingvizem, odsev zgodovine furlanskega ozemlja

V tej za cesarja težki situaciji mu je oglejski patriarh Sieghard priskočil na
pomoč tako, da mu je na povratku iz Pavie omogočil prehod v nemške deže-
le preko Karnijskih Alp, potem ko so mu njegovi zagrizeni nasprotniki, in
sicer veronski markiz, koroški vojvoda in furlanski grof Ludvik druge poti
skozi alpske doline zaprli. Nagrada zvestemu Sieghardu je sledila takoj po
Henrikovem prihodu na nemška tla. Sieghard je tako prevzel fevdalno go-
spostvo nad celotno furlansko grofijo, bivši grof Ludvik je bil za kazen od-
stavljen, kakor tudi vojvoda sosednje Koroške. Cesarjeve besede, izrečene
3. aprila istega leta – »comitatum Foroiiulii [...] omneque beneficium quod
Ludowicus comes habebat in eodem comitatu, cum omnibus ad regalia et
ad ducatum pertinentibus, hoc est placitis, collectis, fodro, disctrictioni-
bus universis« – so naznanile rojstvo samostojnega oglejskega patriarhata
(Menis in Verone 1995, 143).
Zategadelj ostaja danes, 943 let po nastanku samostojne domovine La
Patrie dal Friûl, 3. april vtisnjen globoko v srcih mnogih Furlanov kot pra-
znik. To je pač eden tistih datumov, ki so ključno povezani z identiteto fur-
lanskega ljudstva, čeprav ima precejšen del uradne politike do obeleževanja
te obletnice velike pomisleke. Za ljudstvo ima ta dan veliko simbolno moč,
saj označuje pripadnost domovini, čeravno slednje že dolgo ni več, zato je
morda bolje reči, da predstavlja izgubljeno narodovo vrednoto.

16.10.1 Ustava furlanske domovine Marquarda von Randecka
Po velikonočnih praznikih leta 1077, ki jih je preživel v družbi patriarha Sie-
gharda v Ogleju, se je cesar Henrik iv. vrnil v Regensburg, kjer je že 11. juni-
ja istega leta kot dodatno darilo oglejskemu patriarhatu podelil Kranjsko
marko in Istrsko grofijo. Patriarh Sieghard je v Ulmu svečano zaprisegel
pred ljudstvom, kmalu zatem, 12. avgusta 1077, pa žal po nenadni bolezni
umrl (Menis in Verone 1995, 145). Za njim so se kot patriarhi vrstili v glav-
nem knezi germanskega rodu. Zelo pomembna letnica za utrditev furlan-
ske državnosti je 1366, ko je tedanji patriarh Marquard von Randeck izdal
Constitutiones Patriae Foriiulii (1366), to se pravi Ustavo furlanske domovi-
ne,kijeostalavveljavitudivobdobjupobeneškemprevzemuoblasti nad
furlanskim ozemljem. Dokument je bil po besedah Gianfranca D’Aronca v
veljavi že pred Randeckovo izdajo (D’Aronco in Cisilino 2012, 30). Ta prav-
ni kodeks, kigaD’Aronco imenuje »resničeninpravi spomenik furlanskega
prava«, kot njegovo edinstvenost pa ocenjuje dejstvo, da je uzakonil sesta-
vo parlamenta iz vseh družbenih slojev, kar je pomenilo, da so slednjega
sestavljali ne zgolj predstavniki plemstva in duhovščine, temveč tudi posa-
meznih občin, v nasprotju z angleško Magno Carto Libertatem (1215) kralja

141