Page 141 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

16.9 Statistike o številu govorcev furlanščine ob koncu 20. in na začetku 21. stoletja

cer za 12,8. Pripadnike generacij 40–49 let predstavljajo pač redni govorci
marilenghe 38,7. Trend upadanja se vendarle zmanjša znotraj segmenta
30–39 let, v katerem samodeklarirani redni govorci furlanščine predstavlja-
jo 30,8. Stopnja upada od štirideset- do tridesetletnikov torej znaša zgolj
7,9. Temu zmanjšanemu upadanju števila rednih govorcev med pripadni-
ki generacij 30–39 let sledi presenetljiv rahel trend rasti v zgoraj omenjeni
skupini, torej med najmlajšimi anketiranci (str. 21–22).
Melchior se sprašuje, čemu gre pripisati takšno pozitivno spremembo.
Ugiba, ali je med furlansko mladino dejansko prisoten pojav redne komu-
nikacije v dotičnem mrj ali gre zgolj za dejstvo, da se mladi na deklarativ-
ni ravnirajeopredelijokot rednigovorci, ker jim druga kategorija,ki jim je
bila v anketi ponujena, tj. kategorija občasnih govorcev, preprosto ni bila
povšeči oz. se jim je nemara zdela medla. V nadaljevanju sicer poudari, da
ugotovitev o vzponu uporabe furlanščine med mladimi ni nova, saj o njej
poroča tudi Piccova v svoji drugi knjigi (Melchior 2017, 25). V podporo ugo-
tovitvi pa citira še odlomek iz dela Fabiane Fusco Il «Taliano Furlano»: saggi
sul plurilinguismo in Friuli-Venezia Giulia (2014), v katerem avtorica izposta-
vlja pojav, ki ga imenuje risorgenza dialettale, sln. ponovni vznik narečja/-ij,
in to v prostorih in kontekstih, za katere bi bila uporaba furlanščine še do
nedavnega veljala za nenavadno ali celo egocentrično. Kot primere navaja
prisotnost marilenghe na televiziji, v filmu, reklamah, popevkah, poseben
poudarek namenja govorjenemu, pisanemu in digitalnemu izražanju mla-
dih v lokalnem idiomu. Fuscova opaža, da postaja lokalni jezik celo simbol
generacijske pripadnosti, t.i. we code (Melchior 2017, 25, po Fusco 2014).
Melchior (2017, 26) na osnovi svojega spremljanja stanja hipotetično ute-
meljuje naraščanje interesa za furlanščino v vrstah predstavnikov generacij
starosti 18–29 let s pomočjo celega niza dejavnikov: (1) proces digitalizaci-
je, ki ga spremljata nova zakonodaja v smislu zaščite manjšinskih jezikov
in vsesplošna promocija plurilingvizma,kar vseskupajvodikdestigmatizi-
ranju furlanščine in drugih mj; (2) uvedba poučevanja furlanščine v šolski
kurikulum dviga status tega jezika, zlasti v očeh najmlajših; (3) kulturne
spremembe so redefinirale nekdanje družbene vrednote, v skladu s kate-
rimi je vse drugačno ali manjšinsko veljalo za manjvredno, danes to mladi
vidijo predvsem kot posebno; (4) družba se je, vsaj delno, znebila ideološke
usmerjenosti, posledično so jeziki izgubili močan etnično-politični pridih
iz preteklosti in prevladal je njihov komunikacijski vidik; (5) mladež za-
znava vsakdanjo prisotnost furlanščine v svojem življenjskem prostoru, v
veliki meri po zaslugi starih staršev, ki so spričo daljšanja življenjske dobe
še do visoke starosti aktivni in ostajajo zvesti svojemu maternemu jeziku.

139