Page 140 - Manj razširjeni evropski jeziki in jezikovne politike

Furlanščina: primer manj razširjenega in manjšinskega jezika

Po splošnih opažanjih avtorjevih prijateljev in znancev, ki bivajo v fur-
lanskem kulturnem prostoru, mladi furlanščino uporabljajo kot živ jezik
v medsebojnih pogovorih v neformalnih situacijah, npr. v javnih lokalih,
med športnimi dejavnostmi, toda najpogosteje v kombinaciji z italijanšči-
no, kar pomeni redno prehajanje iz enega idioma v drugega. Podoben vzo-
rec jezikovnega obnašanja sicer po njihovem opisovanju velja tudi za odra-
sle, ki se marilenghe poslužujejo med druženjem s kolegi izven delovnega
mesta oz. na delovnem mestu v času odmorov. Po njihovem pričanju, in o
temsejeavtor prepričaltudisam,obstajajo mestni lokali,vkaterihkot je-
zik sporazumevanja prevladuje furlanščina. Če nepoznani obiskovalec ob
vstopu v takšen lokal spregovori v tem jeziku, doživi gostoljuben sprejem
in začuti, da je dobrodošel. V nasprotju s tem pa obstajajo tudi lokali, kjer
je uporaba furlanščine manj zaželena oz. v katerih sporazumevanje v ma-
rilenghe ni sprejeto kot vrednota, ponekod pa uporaba tega koda velja celo
za vsiljivost.

16.9.2 Spreminjanje vzorcev jezikovnega obnašanja med mladimi
vFurlaniji
Če na kratko povzamemo izsledke Melchiorjeve raziskave, povezane z raz-
ličnimi starostnimi skupinami uporabnikov marilenghe, nas zbode v oči po-
datek o povprečni starosti govorcev furlanščine, kajti izračun na osnovi sa-
modeklariranja v njegovo raziskavo vključenih intervjuvancev pove, da ta
znaša 53 let (Melchior 2017, 20), kar pomeni dokaj visoko starost. Optimi-
zem pa vliva ugotovljeni odstotek samodeklariranih rednih govorcev med
mladimi, tj. pripadniki generacij med 18. in 29. letom starosti. Slednji na-
mreč znaša 36,8, kar pomeni večji delež rednih govorcev v primerjavi s
pripadniki generacij starostnega razpona 30–39 let, za katere je v njegovem
delu naveden podatek 30,8 (str. 21–22). Tehtnica se potemtakem znotraj
skupine najmlajših intervjuvancev za točno 6 nagiba navzgor. Ta nagib
navzgor oz. porast števila rednih uporabnikov furlanskega koda namreč v
preglednici izstopa, ta številka je edina v njej, ki označuje dvig rednih go-
vorcev znotraj katere koli izmed generacij anketiranih. Vse številke samo-
deklariranih rednih govorcevmedostalimi skupinami generacij kažejozdrs
navzdol oz. upad. Tako znaša odstotkovni upad rednih govorcev, ki pripa-
dajo generacijam 60+, tj. najstarejših intervjuvancev, slednjih je 62,2, v
primerjavi s tistimi na starostni lestvici 50–59 let, 10,7. Anketirancev v
petem desetletju življenja, ki se v Melchiorjevi raziskavi deklarirajo kot re-
dni govorci furlanščine, je torej 51,5. Razlika med slednjimi in segmen-
tom anketirancev v starostni skupini 40–49 let pa kaže še večji zdrs, in si-

138